11. februarja so iz Vatikana sporočili, da bo papež Benedikt XVI. odstopil. Slednje naj bi storil zadnjega februarja ob 20. uri, kot razlog pa je papež navedel visoko starost. V številnih medijih naj bi pojasnil, da občuti težo svojih dolžnosti, odločitev o odstopu pa je po dolgem premisleku sprejel v dobro Cerkve.
Svojo odločitev je papež v latinščini sporočil med javnim konzistorijem v Rimu, s čimer je presenetil vse prisotne. Zbranim je dejal, da nima več moči, da bi še naprej opravljal tako zahtevno in odgovorno funkcijo, ob tem pa je dodal, da je odločitev sprejel popolnoma sam in svobodno.
Ob tem se še zmeraj pojavljajo številna vprašanja o vzroku papeževega odstopa, kar naj bi storil kot tretji papež v zgodovini, ki je odstopil, in prvi v zadnjih 600 letih. Špekulanti namigujejo, da se je za odstop odločil zaradi kraje zaupnih papeških dokumentov in njihovo širjenje medijem. Po pisanju na Missoulian.com pa naj bi se 85-letni Benedikt za odstop odločil po turneji po Mehiki in Kubi, ki je bila zanj zelo naporna.
Po papeževem odstopu bodo tisti, ki so za to odgovorni, torej kardinalski zbor, začeli pripravo za izvolitev novega papeža. Začele se bodo priprave na konklave (skupek postopkov, kjer kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža), na katerem bodo izbrali novega vrhovnega poglavarja Rimskokatoliške cerkve.
Nemec Joseph Ratzinger je leta 2005 je nasledil umrlega papeža Janeza Pavla II., s katerim je bil tesen sodelavec in prefekt kongregacije za nauk vere. Do izvolitve za papeža je bil dekan kardinalskega zbora. Kot zagovornik skrajno konservativnih stališč Cerkve je v času Janeza Pavla II. veljal za ideologa Vatikana. Münchenski nadškof je pred izvolitvijo veljal za enega od najvplivnejših mož v Vatikanu.
Josepha Ratzingerja so leta 1943 kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München. Leto pozneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 se je po dezertaciji iz nemške vojske se vrnil v Traunstein, kjer so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. V duhovnika je bil posvečen leta 1951. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu.
Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965). Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta pozneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega “ministrstva za teologijo” oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo rimskokatoliške cerkve, in sicer ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel VI.
Za mnenje o odstopu papeža Benedikta XVI. smo povprašali tri predstavnike verskih skupnosti na Celjskem: celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška, vodjo celjskega odbora Islamske skupnosti v Sloveniji Muhameda Mehdija ter predsednika Srbske pravoslavne cerkvene občine Celje Zorana Šućurja. Slednja smo povprašali o dediščini, ki jo papež Benedikt XVI. zapušča na področju medverskih odnosov in dialoga. Mnenjem lahko prisluhnete v spodnjem video posnetku.
v/t/f: eH
foto papež: Gašper Furman, FGF
