Ob 1. novembru smo se spomnili na številne svetovno znane osebnosti, ki so zaznamovale področja njihovega dela in nemalokrat tudi naša življenja.
Ob tej priložnosti smo se v besedi in sliki že poklonili izjemnim Slovencem in posameznikom, ki so s svojim delom obogatili lokalno okolje. Tokrat pa lahko smo se spomnili še na svetovno znane osebnosti, ki so nas zapustile v letu 2018.
Leto, ko smo izgubili številne vrhunske vokale
Letošnje leto je še posebej veliko izgub doživel svet glasbe. Še posebej boleča je bila vest, da nas je 29. julija zapustil hrvaški pevec Oliver Dragojević, ki je izgubil bitko s hudo boleznijo. S svojo glasbo se je znal dotakniti slehernega srca, za svoje glasbeno ustvarjanje pa je prejel številne festivalske in diskografske nagrade.
Svet pa je aprila pretresla vest o smrti Tima Berglinga, bolj znanega pod vzdevkom Avicii. Didžej si je v 29. letu starosti vzel življenje in za seboj pustil večne hite, kot so »Wake me Up«, »Hey Brother« ter »Addicted To You«. V letih 2013 in 2014 so bile njegove pesmi tudi največkrat predvajane na slovenskih radiih.
15. januarja pa je odjeknila vest, da je v 47. letu starosti umrla irska glasbenica Dolores Mary Eileen O’Riordan. Znana je predvsem kot in pevka rock skupine The Cranberries, s katero je v 1990. letih dosegla svetovno slavo in bila ena najvidnejših glasbenic angleško govorečega sveta. Prepoznavna je bila po svojem jodlajočem glasu in močnem irskem naglasu, ki bo v njenih skladbah ohranjal večen spomin nanjo.
Mesec kasneje se je za vedno poslovil tudi Leon “Ndugu” Chancler, svetovno znani ameriški pop, funk in jazz bobnar, studijski glasbenik, skladatelj, producent in univerzitetni profesor. Umrl je za rakom prostate 3. februarja 2018 na svojem domu v Los Angelesu v starosti 65 let.
V 94. letu starosti pa je preminila Lys Assia, švicarska pevka popularne glasbe. Švico je predstavljala na prvi Pesmi Evrovizije leta 1956 in s pesmijo Refrain postala prva zmagovalka v zgodovini te prireditve. Zmagovalna pesem je postala velika uspešnica in je pevki prinesla zlato ploščo.
V isti starosti pa se je 1. oktobra za vedno poslovil francoski skladatelj in šansonjer Charles Aznavour. Aznavour je bil eden najslavnejših francoskih šansonjerjev in najpopularnejši zunaj Francije. Prodal je več kot 100 milijonov plošč. Leta 1997 je prejel francosko Legijo časti.
Izguba velikanov s področja umetniškega ustvarjanja in znanstvenih dosežkov
Svet filma pa je doživel veliko izgubo s smrtjo češkega režiserja Miloša Formana, ki je preminil v 87. letu starosti. Znan je predvsem po filmih Let nad kukavičjim gnezdom, Lasje in Amadeus.
28. junij pa je bil usoden za avstrijsko pisateljico otroške in mladinske literature Christine Nöstlinger. Za svoja literarna dela je prejela veliko nagrad, med drugim tudi medaljo Hans Christian Andersen in mednarodno Spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA).
V 89. letu starosti je preminila tudi ameriška pisateljica Ursula Kroeber Le Guin. Pisala je pisala romane, pesmi, knjige za otroke in eseje. Najbolj je znana po svojih znanstvenofantastičnih in fantastičnih romanih ter kratkih zgodbah. Velja za eno od najboljših sodobnih pisateljic znanstvene fantastike in fantastike in je še posebej znana po svojem zglednem slogu in po raziskovanju taoističnih, anarhističnih, feminističnih, psiholoških in socioloških tem.
Veliko izgub je letos utrpel tudi svet znanosti. Ob tem velja najprej omenili smrt legendarnega astrofizika Stephena Williama Hawkinga, ki je preminil 14. marca, na dan pi. Raziskoval je črne luknje in nastanek Vesolja. Za njegove znanstvene dosežke mu je leta 2006 Kraljeva družba iz Londona podelila Copleyjevo medaljo.
Oktobra pa je večno slovo izrekel ameriški fizik Leon Max Lederman. Je predstojnik emeritus Fermilaba v Batavii, Illinois. Leta 1986 je ustanovil Matematično in znanstveno akademijo Illinoisa v Avrori. Od leta 1998 je bil pripadajoči akademik. V letu 2012 je prejel nagrado Vannevarja Busha za svoje izjemne dosežke k razumevanju osnovnih sil in delcev narave.
18. februarja je preminil nemško-ameriški biolog Günter Blobel. Leta 1999 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritje da novo sintetizirani proteini vključujejo »naslove«, ki jih usmerjajo na pravo lokacijo znotraj celice. Junija pa smo se morali posloviti od švedskega nevroznanstvenika Arvida Carlssona. Znan je predvsem po svojih raziskavah dopamina kot živčnega prenašalca in njegove vloge pri Parkinsonovi bolezni. Za svoje delo je leta 2000 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Zapustila so nas tudi velika imena iz sveta politike, športa in kulinarike
Letošnje leto je prizadelo tudi politični parket. Tako je 25. avgusta umrl ameriški politik John Sidney McCain III, le dva dni po prenehanju zdravljenja možganskega tumorja. Gre za enega najvidnejših republikanskih senatorjev, ki je sicer tudi dvakrat kandidiral za predsednika ZDA. 1. april pa je bil usoden za gvatemalskega de facto predsednika Joseja Efraína Ríosa Montta. Gre za eno najkontroverznejših gvatemalskih osebnosti, ki jo povezujejo s skrajnimi kršitvami človekovih pravic, do katerih je prišlo med njegovo vojaško vladavino.
27. januarja je umrl švedski podjetnik Feodor Ingvar Kamprad. Bil je ustanovitelj in lastnih verige pohištvenih trgovin IKEA. Navzven skromna in zadržana osebnost je bil s 33 milijardami dolarjev premoženja (ocena v letu 2007 po reviji Forbes) najbogatejši Evropejec.
V letu 2018 smo se do sedaj morali posloviti tudi od nekaterih izjemnih športnikov. Omeniti je potrebno brazilsko tenisačico Maria Esther Andion Bueno. Gre za nekdanjo številko ena na ženski teniški lestvici WTA in zmagovalko sedmih posamičnih turnirjev za Grand Slam, še petkrat pa se je uvrstila v finale. Junija pa je večno slovo izrekla poljska atletinja Irena Szewińska, ki je v petih nastopih na poletnih olimpijskih igrah osvojila tri zlate ter po dve srebrni in bronasti medalji. 16. novembra 2013 je bila sprejeta v Mednarodni atletski hram slavnih. 20. marca pa je umrl ruski hokejist Jurij Grigorjevič Šatalov. Za sovjetsko reprezentanco je nastopil na enem svetovnem prvenstvu, na katerem je osvojil zlato medaljo.
V letošnjem letu se je moral tudi svet kulinarike odeti v črnino. Najprej je 20. januarja umrl Paul Bocuse, francoski kuharski mojster. Bocuse velja za enega najboljših kuharskih mojstrov 20. stoletja, poleg tega pa tudi za enega najboljših promotorjev francoske kuhinje. Bil je tudi lastnik verige restavracij po celi Franciji, hkrati pa velja za enega največjih mojstrov nouvelle cuisine. Julija pa si je v 62. letu starosti življenje vzel sloviti kuharski mojster Anthony Bourdain, ki je rušil meje glede potovanja in hrane. Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade.
