Včeraj je bilo opraljenih skupaj 30.669 testov (PCR + HAT) na virus SARS-CoV-2. Izvidi PCR testov so potrdili skupno 770 okužb, kar je občutno manj kot prejšnji teden, ko jih je bilo 883.
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije se je zmanjšalo na 10.323 (včeraj 10.468) aktivno okuženih.
Opravljenih je bilo 25.447 hitrih antigenskih testov (HAGT) in 5.222 molekularnih PCR testov, ki so potrdili 770 okužb z deležem pozitivnih izvidov 14,7 %.
7-dnevno povprečno število potrjeno okuženih je padlo pod 700 in je 689 (za rumeno fazo mora biti to povprečje 600 okuženih oseb).
Število hospitaliziranih je že četrti dan zapored občutno padlo in je že globoko v rumeni fazi. Hospitaliziranih je 437 covidnih bolnikov. 84 od teh je na intenzivni negi.
Včeraj je umrlo 8 bolnikov obolelih za covidom-19. Od začetka epidemije je skupaj umrlo 3.926 covidnih bolnikov.
V savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 75 okužb (pred tednom dni 130).
Poudarki:
- statistični podatki na regijski in državni ravni
- ZD Celje je včeraj zagotovil hitre teste, zato nadaljujejo s testiranji. Urnik tukaj
- velenjski učitelji so imeli običajne težave po cepljenju
Epidemiološko stanje na Celjskem
V naši savinjski regiji se je 7-dnevno povprečno število okuženih padlo na 83 okuženih (včeraj 91).
V zadnjih 7 dneh je bilo v savinjski regiji potrjenih 580 (-55 glede na včeraj) okužb s SARS-CoV-2, v zadnjih 14 dneh pa 1.241 (-70 glede na včeraj) okužb. 14-dnevna incidenca v savinjski regiji znaša 480,4 in je nižja od incidence na državni ravni (489,5).
V Splošni bolnišnici Celje se zdravi 39 covidnih bolnikov (1 manj kot dan prej). 8 izmed vseh bolnikov s covidom-19 je na intenzivni negi. V SB Celje so včeraj sprejeli 5 covidna bolnika, v domačo oskrbo so jih odpustili 4. V celjski bolnišnici sta včeraj umrla 2 covidna bolnika. Skupaj je v celjski bolnišnici doslej umrlo 389 bolnikov obolelih za covidom-19.
Na Celjskem oz. savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 75 okužb (to je občutno manj kot prejšnji teden, ko je bilo na ta dan potrjenih kar 130 okužb). Največ jih je bilo v občini Celje 16, sledijo Žalec 15, Šentjur 11, Štore 5, Šmarje pri Jelšah 3, Šoštanj 3, Velenje 3, Vojnik 3, Dobje 2, Gornji Grad 2, Ljubno 2, Rogaška Slatina 2, Slovenske Konjice 2, Dobrna 1, Mozirje 1, Polzela 1, Rečica ob, Savinji 1, Rogatec 1, Vitanje 1.
Epidemiološko stanje na nacionalni ravni
V Sloveniji je bilo včeraj potrjeno okuženih 770 oseb, pred tednom dni pa je bilo potrjenih 883 okužb. Epidemiološka slika na nacionalni ravni glede 7-dnevnega povprečnega števila okuženih oseb se je tako ponovno občutneje izboljšala. V zadnjih štirih dneh se je 7-dnevno povprečje okuženih znižalo za 75 okuženih oz. za slabih 19 oseb na dan. S takšnim tempom bi lahko, če tudi število hospitaliziranih ne začne naraščati, rumeno fazo dosegli v manj kot tednu dni.
Še četrti dan zapored se je občutneje zmanjšalo tudi število hospitaliziranih in je globoko v “rumenem območju” s pod 500 covidnimi bolniki po bolnišnicah. V rumeni fazi se odprejo vse šole in fakultete, študentski in dijaški domovi, preostale servisne dejavnosti, odpravi se policijska ura, itd., bi lahko glede na trenutni potek prišla kasneje, kot je bilo napovedano še pred dnevi, ko je kazalo na rumeno fazo v začetku marca.
Včeraj je umrlo 8 bolnikov obolelih za covidom-19. Od začetka epidemije pa je skupaj umrlo 3.926 covidnih bolnikov.
7-dnevno povprečje potrjeno okuženih je po podatkih covid-19 sledilnika na državni ravni 691 okuženih oseb (včeraj 707), po podatkih NIJZ-a, ki ne vključujejo tujih državljanov in neznanih okužb pa 689 (včeraj 705). 14-dnevna incidenca na ravni države znaša 489,5.
Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah se je včeraj zmanjšalo za 16. Sprejetih je bilo 34 covid bolniki (3 manj kot dan prej). V domačo oskrbo so odpustili 42 bolnikov oz. 9 manj kot dan prej. V bolnišnicah je umrlo 8 bolnikov obolelih za covidom-19 (6 na intenzivnem oddelku). V intenzivni enoti se zdravi 6 covidnih bolnikov manj kot dan prej.
Trenutno je hospitaliziranih 437 covidnih bolnikov, kar je najmanj po 23. oktobru, ko je bilo hospitaliziranih 394 covidnih bolnikov. Na intenzivni negi se jih zdravi 84.
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije se je zmanjšalo in znaša 10.323 aktivno okuženih.
Na dan 11. marca je bilo v Sloveniji cepljenih že 160.685 oseb oz. 7,7 % vseh državljanov Slovenije. Od teh je drugi odmerek prejelo 76.573.
Na velenjski šoli odpovedali pouk zaradi močnih reakcij po cepljenju, pomoč pri zdravniku ni iskal nihče
Na Osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje so zaradi številnih reakcij po množičnem cepljenju njihovih učiteljev, za petek, 12. 3. 2021, odpovedali pouk. Kot je namreč zapisal ravnatelj šole Sebastjan Kukovec, sta bili v sredo cepljeni dve tretjini učiteljev na njihovi šoli. Po cepljenju so se pri kar 26 učiteljih pojavile močne reakcije, zaradi česar je bil primoran sprejeti odločitev o odpovedi pouka.
“Včeraj je bilo kar 2/3 učiteljev šole cepljenih proti Covid 19. Iz minute v minuto cepljeni učitelji javljajo o močnih reakcijah na cepivo, tako, da smo pravkar prišli do ocene, da smo, zaradi bolniške odsotnosti kar 26 učiteljev primorani za jutri, v petek, 12. 3. 2021 odpovedati celoten pedagoški proces na šoli, saj nimamo zagotovljenih zadostnih kadrovskih zmožnosti za izpeljavo pouka.
Tako bo pouk za vse učence od 1. do 9. razreda jutri v celoti odpadel. V primeru, da za jutri ne morete zagotoviti varstva za svoje otroke bomo na šoli zagotovili nujno varstvo za učence od 1. do 3. razreda, od 6.00 do 13.00 ure. Prav tako smo primorani odpovedati aktivnosti v OPB po 13.00 uri. Ob tem vas vljudno prosim, če lahko dvignete otroke najkasneje do 13.30 ure. Malica in kosilo za učence, ki se bodo udeležili nujnega varstva bo zagotovljeno,” se je glasilo sporočilo šole.
Po poročanju Radia Slovenija naj bi bilo v Velenju cepljenih okoli 650 šolnikov, reakcije, ki so sicer običajno pričakovane po cepljenju (hudi glavoboli in povišana temperatura), pa so se pojavile samo na tej šoli. Učitelji so bili cepljeni s cepivom AstraZenece.
Slednje sta danes potrdila tudi direktor NIJZ-ja Milan Krek in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin.
“Po informacijah zdravnikov iz Velenja gre pri cepljenju učiteljev za običajne težave, ki so opisane v protokolu pri uporabi cepiva AstraZeneca. Gre za povišano temperaturo, mrazenje … Zapleti, ki se v nekaj dneh popolnoma umirijo. Vse težave, ki se pojavijo pri cepljenju, se registrirajo in prihajajo v naš registrski center in jih vsak dan tudi pogledamo. Pogledali bomo tudi te in se bomo odločili, kako naprej,” je Milan Krek.
“Včeraj se je zgodilo, da so v Velenju imeli učitelji nekaj težav po cepljenju zaradi bolečin v rami, toda prepričan sem, da se bo za vikend vse uredilo,” pa je povedal Kacin in dodal, da Slovenija nadaljuje uporabo cepiva AstraZeneca. O uporabi sicer še razpravlja svetovalna skupina za cepljenje, a je po Kacinovih informacijah stališče glede nadaljnje uporabe enotno.
Sicer pa je direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik za RTV Slovenija povedal, da v njihove dežurne ambulante ni bilo nobenega izmed učiteljev, ki so imeli težave. Blagi stranski učinki cepljenja so običajni. Dodal je, da so v njihovem zdravstvenem domu doslej cepili že 5500 Velenjčanov, med njimi tudi kronične bolnike, a so bili doslej le redki primeri, ko so se cepljeni vrnili zaradi, visoka temperature nad 39 stopinj Celzija, slabosti ter hujših prebavnih motenj. Po poročanju TV Slovenija pa naj bi dogodek že vplival na cepljenje med šolniki, saj naj bi včerajšnji zapleti že rezultirali v veliko odpovedih, kar pa zagotovo ni dobro za nadaljnji razvoj epidemije, saj jo lahko ustavimo le s cepljenjem.
Medtem pa je zdravstveni minister Janez Poklukar dejal, da so blagi stranski učinki do neke mere celo zaželeni, saj do do neke mere kažejo na potencial, ki ga cepivo ima, in na ustrezen odziv.
Začasna ustavitev cepljenja s cepivom AstraZeneca v nekaterih državah
Zaradi zapletov se je danes sestala tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju, ki je po preučitvi primera odločila, da zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerim koli cepivom proti covidu-19. Trenutna opazovanja tudi kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov oz. v res izjemno redkih primerih. O morebitni povezavi čemer so minule dni poročali iz nekaterih drugih evrospkih držav.
V zadnjih dneh so v nekaj državah EU-ja iz previdnostnih razlogov začasno ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece, potem ko so se pri nekaterih osebah po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Uporabo sporne serije, po kateri je umrla bolnica v Avstriji, pa so prepovedali tudi v Luksemburgu, Latviji, Litvi, Estoniji in Italiji. Po zagotovilih pristojnih te serije v Sloveniji ni. Evropska agencija za zdravila (EMA) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je tudi sporočila, da so do 10. marca potrdili 30 primerov krvnega strdka pri skoraj 5 milijonih ljudi, cepljenih s cepivom AstraZenece v evropskem gospodarskem prostoru.
EMA še poudarja, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji. Tudi posvetovalna skupina NIJZ-ja pojasnjuje, da je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti. Pričakovana mesečna pojavnost pri starejših od 80 let je 1097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji pa je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Težave zaradi krvnih strdkov se sicer pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covida-19.
V Sloveniji za zdaj nismo zabeležili težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece.
