Čeprav rezultati volitev še niso uradno potrjeni, je bolj kot ne gotovo, da bo Celje v parlamentarnih klopeh v naslednjem sklicu imelo dva poslanca. To sta člana Gibanja Svoboda in zmagovalca obeh celjskih volilnih okrajev (Celje 1 in Celje 2) Miha Lamut in Janja Sluga.
Medtem, ko je za Lamuta to prvi poslanski mandat, bo Sluga nastopila že svoj tretji zaporedni mandat. Kljub različni parlamentarni kilometrini, pa gresta v hram demokracije z istim začetnim ciljem. To je sprejetje zakona o okoljski sanaciji Celjske kotline, ki ga je Janja Sluga v preteklih letih že dvakrat neuspešno spravljala skozi parlamentarno proceduro. Tokrat sta oba prepričana, da bi lahko bil zakon v veljavi do jeseni.
V novem sklicu parlamenta bosta Celje zastopala dva poslanca. To sta Janja Sluga in Miha Lamut, ki sta kandidirala na listi Gibanja Svoboda ter zmagala v obeh celjskih okrajih. Lamut je v volilnem okraju Celje 1 dobil 6.643 glasov, kar je dobrih 32 % vseh oddanih glasovnic v tem volilnem okraju, Sluga pa je dobila 5.474 glasov, kar predstavlja skoraj 38 % vseh oddanih glasovnic v volilnem okraju Celje 2. O rezultatih volitev v Sloveniji in na Celjskem smo podrobneje pisali tukaj.
Lamut: Zavzemal se bom predvsem za okolje in ekonomsko stabilnost
Celjan Miha Lamut, ki je do nastopa poslanskega mandata zaposlen na Mestni občini Maribor, do izvolitve pa je bil tudi šef tehnike pri skupini Mi2, je novinec v poslanskih klopeh. Kot je zapisano v njegovi predstavitvi na spletni strani Gibanja Svoboda, se je za kandidaturo odločil, ker zna prisluhniti težavam lokalnih skupnosti in si želi sooblikovati usmeritve za njihovo rešitev. V svojih predvolilnih pojavljanjih pa je izpostavljal predvsem reševanje okoljske problematike in zagotavljanje ekonomske stabilnosti.
Kot nam je po izvolitvi v parlament povedal Miha Lamut, je z rezultatom zelo zadovoljen, tako na državno kot lokalni ravni. Obenem ga je tako velika podpora volivcev pozitivno presenetila, čeprav istočasno poudarja, da je rezultat tudi plod trdega in zavzetega dela v času kampanje. “Veseli me tudi, da je v obeh celjskih volilnih okrajih slavilo Gibanje Svoboda, ter da je Celje v tokratnem sklicu parlamenta znova dobilo dva poslanca,” zadovoljstva nad celostnim rezultatom ni skrival Lamut. Dodal je, da se bo v parlamentu zavzemal predvsem za okolje in prostor ter ekonomsko stabilnost, obenem pa seveda tudi za uresničevanje programskih usmeritev Gibanja Svoboda. Med prvimi cilji, ki jih želi kot poslanec Celja doseči, je čimprejšnje sprejetje zakona o sanaciji Celjske kotline.
Sluga: Težko si predstavljam, da bi v zakonu še karkoli spreminjali
Isti cilj ima v prvih mesecih tudi Janja Sluga, ki bo nastopila že svoj tretji poslanski mandat. Kot je znano, je Janja Sluga v zadnjih letih že dvakrat v parlamentarno proceduro vložila zakon o sanaciji Celjske kotline, a obakrat neuspešno. Tokrat je realno pričakovati, da bi zakon v tretje vendarle lahko bil sprejet.
Janja Sluga je sicer v svojem volilnem okraju Celje 2 prepričala kar 37,69 % volivcev, ki so v nedeljo oddali svoj glas, kar je bolje od rezultata Gibanja Svoboda na državni ravni. Sluga je zato razumljivo zadovoljna z izplenom volilne nedelje. “Stara modrost je, da se volivke in volivci vedno odločijo prav in to dejstvo moramo politiki sprejeti. Rekordna zmaga Gibanja Svoboda nas seveda navdaja z zadovoljstvom, hkrati pa nas zavezuje, da naredimo vse, kar je v naši moči, da to jasno izraženo zaupanje ljudi v prihajajočem mandatu tudi upravičimo. Volivkam in volivcem v Celju sem zelo hvaležna za množično podporo, saj sem prepričljivo zmagala v svojem okraju, zato menim, da so prepoznali moje delovanje v korist države, pa tudi lokalne skupnosti,” je rezultate volitev pokomentirala celjska poslanka, ki namerava predvsem prvi del svojega tretjega poslanskega mandata posvetiti okoljski sanaciji Celja. “Življenje v zdravem okolju je eden od pomembnih temeljev zdrave družbe in nenazadnje ustavna pravica ljudi,” poudarja Sluga. Slednje je seveda povezano s sprejetjem zakona o sanaciji celjske kotline, s katerim bo poskušala že tretjič. Tokrat sicer z najrealnejšimi možnostmi za uspeh.
Kot pravi, je zadnja verzija zakona, s katerim je neuspešno poskušala januarja, usklajena s stroko, lokalno skupnostjo in civilnimi iniciativami ter omogoča hitro operativno izvedbo. Pri tem poudarja, da je treba seveda najprej počakati na formiranje vlade in imenovanje ministra za okolje, nakar Sluga ne vidi nobenih ovir, da zakon ne bi mogel biti sprejet že jeseni. Glede morebitnih novih sprememb zakona pa je dejala, “V zadnjih letih sem že toliko delala na tem zakonu, ga dopolnjevala, spreminjala, se prilagajala lokalnim skupnostim, civilnim iniciativam in nenazadnje tudi ministrstvu, čeprav slednjega sedanji okoljski minister ne prizna, da se mi zdi kakršnakoli dodatna sprememba zakona nesmiselna. Težko si predstavljam, po tem ko sem se v zadevo zadnja leta tako zelo poglobila, da bi še karkoli lahko spreminjali.” Zadnji verziji zakona je sicer najbolj nasprotovala Cinkarna Celje, ki bi ji bil po tem zakonu, kot glavni onesnaževalki predvsem območja stare cinkarne, naložena poravnava stroškov sanacije, ki bi celjsko podjetje stala okoli 16 milijonov evrov. Sluga je temu dodala, da je nesporno, kdo je onesnaževalec tega območja ter da tudi evropske direktive določajo, da sanacijo onesnaženja plača onesnaževalec. Poleg tega je prepričana, da za Cinkarno Celje, glede na enormne dobičke, ki jih kuje leto za letom, ta strošek ne bi smel predstavljati velikega zalogaja.
Glede na njena večletna prizadevanja za okoljsko sanacijo Celja, pa je na dlani vprašanje, ali bi se utegnila morda potegovati tudi za mesto ministrice za okolje. “Celjanke in Celjani so me poslali v parlament, da jih zastopam kot poslanka, zato želim tudi v prihodnje v tej vlogi delati v dobro ljudi. Nadaljevala bom v vlogi poslanke,” je namig zavrnila Janja Sluga.
B.S., foto: Janja Sluga/FB
