Ob Savinji med Žalcem in Celjem se pospešeno izvajajo dela za izgradno kolesarske steze, to območje in tudi tisto, ki leži nekoliko gorvodno pa je predvideno tudi za urejanje suhih zadrževalnikov. Tam živeči občani se z načinom poseganja v habitat ne strinjajo.
Na trasi, ki delno poteka tudi skozi območje Natura 2000, je že pred časom bilo posekanih okoli 200 dreves, kar je povzročilo precej ogorčenja, o čemur je podrobneje poročal Novi tednik. Posek je bil sicer naročen s strani Direkcije za vode, kot argument pa so navajali tudi izboljšano pretočnost korita Savinja.
Ravno s tem se v osnovi ne strinjajo pri Ekoci – eko civilni iniciativi Slovenije, ki je zbralo predloge za nadgradnjo načrtov v smeri trajnostnih rešitev, ki jih poznajo tudi v tujini. Povezava k pobudi za izboljšanje državnega prostorskega načrta
Oblikovala se je tudi Civilna iniciativa Savinja (informacije so dostopne v Facebook skupini NE vodnim zadrževalnikom – Civilna iniciativa Savinja), ki nasprotuje vodnim zadrževalnikom na ostoječi način ter je v dobrem tednu dni zbrala preko 500 podpisov občanov. Podpise zbirajo na zavidljivem številu lokacij:
– Steklarstvo Leskošek (Žalec)
– trgovina Angelca (za cassato – Žalec)
– bar Kaval (Žalec)
– Mini ranč – Mitja Vasle (Šempeter)
– trgovina Trgovinca (Žalec)
– bar Cvenk (Šempeter)
– trgovina Lučka (Žalec, Latkova vas, Prebold)
– kopirnica Irma Šlutej (Žalec)
– Kmetijska zadruga Šempeter
– Spring Spooner (Celje)
– družina Škrabar (Šempeter)
– Klemen Šalej – (Drešinja vas)
– družina Cokan (Spodnje Roje)
– Irena Rotar (Ekoci, Prebold)
– Dani Golavšek (Griže)
– Jaka Orožim (Braslovče)
– Jure Stepišnik (Braslovče)
– Alenka Pogačar (Šempeter, Velenje, Tabor)
– Boštjan Taish (Latkova vas, Prebold)
– Jožica Ramšak (Braslovče)
– družina Medved Laštro (Letuš)
– družina Flis (Spodnje Grušovlje)
– družina Serdoner (Zgornje Grušovlje)
– Rok Sedminek (Podlog)
– družina Žnidarčič (Šempeter, Tabor)
– Stane Golavšek (Šempeter)
– družina Lesjak (Zgornje Roje)
– Sandi Škrabar (Šempeter)
– družina Burjek (Podlog)
– Marko Zmrzlak (Polzela)
– družina Vodlak (Braslovče)
– Štefan Šibila (Matke)
– Mladen Melanšek (Žalec)
– Franjo Pasarič (Vrbje)
Problematika urejanja vodotokov je vedno aktualna tema zaradi poplavne ogroženosti območja, obenem pa tudi velik posel, vreden več sto milijonov evrov. Poznani so primeri ko sicer rešitve, ki temeljijo na usmeritevah vodarske stroke, ne delujejo. O tem lahko veliko povejo kmetje z območja Ljubečne. Ne tako daleč stran, na Dunaju, so pred leti pristopili k ponovnemu meandriranju, reci in piši reke Donave, kar se jim je obrestovalo, tako z vidika poplavne varnosti kot z vidika ustvarjanja habitata za živali in prijetnega okolja za človeka.
V CI Savinja edini potencialni pozitivni učinek projekta vidijo v dodatni poplavni zaščiti mestnega jedra v Celju pri izrednih stoletnih poplavah. V Spodnji Savinjski dolini po njihovem v trenutni zasnovi ne predstavlja nobenega doprinosa.
Pri CIS so še zapisali: “Gre za načrtovano razlivanje Savinje in njenih pritokov (Bolska, Ložnica) in poplavljanje ogromne površine Spodnje Savinjske doline (1600 ha), ki s poplavami, kljub umiku vode, postane neuporabna za kmetovanje. Za ta namen bi kmete z odškodninami prisilili, da se za vedno odrečejo več kot 500 ha prvokategornih kmetijskih zemljišč, ki, ne le da predstavljajo za njih vir preživetja, pač pa so več kot stoletje in pol ponos in zaščitni znak Savinjske doline. Več kot 112 kmetijam bo tako zmanjšan obseg zemlje za obdelovanje do te mere, da je ogrožen njihov obstoj, za vedno pa bo izgubljena nujno potrebna zemlja za samooskrbo.”
Dokaz, da se da vplivati na izvajanje del na mikroravni, je poteza civilne iniciative Za naravo, ki je sredi februarja podala prijavo o uničenju habitata na trasi kolesarske poti med Grižami in Kasazami. Predstavnica Službe za varstvo narave je ugotovila, da predviden poseg ni bil v skladu s projektom, s čimer se je strinjal tudi predstavnik Zavoda za gozdove. Dela so bila začasno ustavljena.
Iz ene od objav lahko beremo, kako naj bi pri delih nastajali “obvodi”:
Tudi v samem Celju smo bili v preteklosti priča številnim posekom dreves, ki so po mnenju posameznikov, najbolj izpostavljena med njimi je bila Irena Ašič, pobudnica Drevesnega parka pri nedanjem Vrtnarstvu Celje v Medlogu, bila nepotrena in/ali nestrokovna. Pred kratkim je Mestna občina Celje objavila, da bo izvršen posek smrek med Ljubljansko cesto in železniško progo v Medlogu, kar nakazuje spremembo v komunikaciji. Vsekakor je zanimiv tudi njen komentar pod novico o nujnem poseku.
Prav tako je pred kratkim župan Matija Kovač s prej omenjeno Ašič po spletu okoliščin, ki so pripeljale do tega, posadil drevo, ki je med prazniki služilo v okrasne namene.
B.R.
