Referendumska kampanja pred referendumom o vodah je pri koncu, ob polnoči se začne volilni molk, v nedeljo se bomo podali na volišča. Preverili smo, za kakšne spremembe gre in jih skušali čim bolj razumljivo predstaviti. Predstavljamo tudi glavne argumente v kampanji ZA in PROTI noveli Zakona o vodah.
Ključne spremembe se nanašajo na pozidavo priobalnih zemljišč in čiščenje vodotokov, v razpravi pa smo lahko slišali vse, od zaščite pitne vode do poglabljanja neenakosti in tega, da bomo postali madžarska provinca. Za kaj torej v resnici gre in kaj je čista politična propaganda?
Novela zakona o vodah spreminja tri člene zakona o vodah in ne posega na druge zakone, ki v veljavi ostajajo v enaki obliki kot do sedaj. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, na kar je tudi letelo kar nekaj očitkov, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa skrajšani postopek zagovarja s hitro zagotovitvijo sredstev za urejanje vodotokov, da bi vodotoke uredili pred jesenskim deževjem.
Vodno in priobalno zemljišče
Ključna termina za razumevanje sta vodno zemljišče in priobalno zemljišče. Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je celinska voda trajno ali začasno prisotna (po domače jezera, reke, potoki, morje). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče (torej obala jezer, rek, potokov in morja).
V primeru morja gre za 25-metrski pas, v primeru Blejskega in Bohinjskega jezera ter večjih slovenskih rek 15-metrski in v primeru vseh ostalih vod gre za 5-metrski pas ob vodi. Zunaj naselja je omenjeni pas širok 40 metrov. Vlada pa lahko po potrebi priobalno območje tudi poveča, če je to potrebno zaradi varstva ali urejanja voda, in izvajanja javne službe.
Kaj smo lahko gradili prej in kaj bomo po novem?
Po starem zakonu na priobalnem območju ni dovoljeno posegati v prostor, razen če gre za izjeme. To so komunalna infrastruktura, objekti javnega dobrega (parkirišča, ulice, igrišča, tržnice, pokopaliča, parki, rekreacijske površine …), objekte, ki zagotavljajo varnost plovbe in plavanja, zajem voda, regulacijo voda, pomožne kmetijske objekte in objekte namenjene obrambi države in delu policije.
Vlada je lahko priobalno območje tudi zožila, če je šlo za poseg na stavbnem zemljišču znotraj naselja in se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če poseg ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in če to ni v nasprotju s cilji ravnanja z vodami.
Na tak način so se lahko ob vodi gradili tudi zasebni /in vsi drugi/ objekti.
Po novem zakonu se možnost zožanja priobalnega pasu briše, omogoča pa se nekatere dodatne izjeme, ki jih lahko gradimo na priobalnem pasu. To so še enostavni objekti in objekti javne rabe.
Objekti javne rabe so objekti, ki so pod enakimi pogoji (lahko proti plačilu) dostopni vsem, torej gostinski lokali, nastanitveni objekti, trgovine, dvorane, knjižnice, verski objekti, igralnice ipd.
Enostavni objekti so objekti, za gradnjo katerih ni potrebno preoblikovanje terena, imajo največ eno etažo, niso višji od štirih metrov in njihov nosilni razpon ne presega štirih metrov. To so garaže, cisterne, paviljoni, rastlinjaki, ribogojnice, vinske kleti, shrambe za orodje, majhni vodni zadrževalniki, zabaviščni, adrenalinski parki, kopališča, kampi, smučišča, kajakaške proge, majhni bazeni, ograje, oporni zidovi, ekološki otoki, oglasni panoji …
Novela zakona o vodah po novem določa tudi, da je za vse posege v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer treba pridobiti vodno soglasje, zanje pa veljajo isti pogoji kot v starem zakonu (ne poslabšujejo stanja voda …). Gradbeni posegi bodo še vedno mogoči samo pod pogojem, da to določajo tudi prostorski načrti občine.
Ministrstvo zagotavlja, da je namen zakona razbremenitev in debirkratizacija slovenskih občin, da bodo lahko lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča, nasprotniki pa svarijo pred privatizacijo priobalnih zemljišč.
Ali novela dovoljuje omejevanje dostopa do vode?
Ne. Vodna zemljišča se še vedno štejejo kot javno dobro, lastniki zemljišč pa morajo omogočiti prost dostop do njih. Proti plačilu je lahko omejen vstop v sam objekt javne rabe (denimo lokal ali hotel).
Urejanje vodotokov
Novela zakona določa tudi, da se bo urejanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti financiralo tudi iz sredstev sklada za vode. Sredstva se tako po navedbah ministrstva dvigujejo s približno 10 milijonov evrov letno na približno 17 milijonov evrov letno.
Če strnemo …
Do sedaj se na priobalnih zemljiščih ni smelo graditi, razen, če si gradil nekaj od zgoraj naštetih izjem, ali če si prepričal vlado, da tvoja gradnja ne povečuje poplavne nevarnosti ali slabša kvalitete voda. V tem slednjem primeru se je priobalno območje lahko zožilo (lahko tudi na 0 metrov) in na obali si lahko potem gradil karkoli. 80 % vlog za zožanje priobalnega območja se je nanašalo na zasebne stanovanjske hiše.
Po novem se priobalni pas ne more več zožiti, lahko pa se gradi nekatere dodatne izjeme, kot so lokali, pavilijoni, hoteli, garaže, kolesarske steze (glej zgoraj). Še vedno veljajo isti pogoji, da ne poslabšujejo stanja voda in poplavne varnosti. Efektivno novela zakona preprečuje gradnjo zasebnih hiš ter poslovnih in industrijskih objektov, ki niso namenjeni javni rabi, možnost za gradnjo vsega ostalega pa ne bo bistveno spremenjena. Namesto vlade, ki bi zoževala priobalni pas, bo vodna soglasja dajala direkcija za vode. Gradnja na priobalnem pasu se torej efektivno zaostruje, hkrati pa omogoča lažji razvoj turizma ob slovenskih vodah, saj bo brežine lažje urediti, zraven pa postaviti kakšen lokal.
Za urejanje vodotokov se po novem lahko uporabljajo še sredstva vodnega sklada, kar bo sredstva za ta namen skoraj podvojilo. Za poplavno precej ogroženo Slovenijo tudi to ni tako nepomembno.
P. M., vir foto: www.turizem-sentjur.com
