Ljudska univerza Celje (LU celje) je z zaključno prireditvijo v atriju Mladinskega centra Celje tudi uradno zaključila triletni projekt Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2019–2022, ki sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Program je LU Celje izvajala od septembra leta 2019 do konca avgusta 2022. Z njim so zasledovali dve ključni usmeritvi operativnega programa evropske kohezijske politike, in sicer spodbujanja socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine. Vrednost projekta je znašala 1.030.617 evrov.
O rezultatih programa so na novinarski konferenci pred zaključno prireditvijo spregovorili Adriana Aralica iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM), direktorica Ljudske univerze Celje Ines Stilin in mag. Marko Lemaić z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM), ki je bil tudi skrbnik pogodbe za izvajanje programa.
Vključevanje migrantk, ki so mame, pomembno vpliva tudi na integracijske izide otrok
Uvodoma je nekaj o vidiku spola pri migracijah in namenu tovrstnih programov povedala Adriana Aralica z IOM. Kot je dejala, enakost spolov razumemo kot enake pravice odgovornosti in priložnosti za vse, ne glede na spol. In spol je eden osrednjih dejavnikov, ki zaznamuje izkušnjo migrantk in migrantov, ter vpliva na vse faze migracije. “Spol razkriva kako različni dejavniki vplivajo na vse vidike migracije, torej kako vplivajo družbene vloge, pričakovanja, odnosi in dinamike moči, ki so povezale s spolom. Upoštevanje vidika spola prispeva k temu, da so programi uspešnejši, da se odzivajo na dejanske potrebe. Hkrati tovrstni programi prispevajo tudi k spodbujanju enakosti spolov in se ciljno odzivajo na potrebe migrantk ter zato zagotavljajo ciljno podporo pri integraciji,” je povedala Aralica. Ob tem je poudarila, da ne glede na to, ali gre za migrantko ali pa slovensko državljanko, ženske pretežno prevzemajo večji del skrbstvenih obveznosti, kar hkrati otežuje vzpostavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. “Prav zato je toliko pomembneje izboljševati možnost za vključevanje migrantk, ki so mame, saj to pomembno vpliva tudi na integracijske izide otrok. Zato je projekt, ki se tokrat končuje, primer dobre prakse, saj se specifično odziva ravno na te potrebe,” je poudarila. Izpostavila je, da je pomemben del integracijske podpore tudi premagovanje jezikovne ovire, s katero se sooči vsak migrant. “Zato so pomembni tudi jezikovni tečaji. Prav tako je pomembno, da se zagotavlja medkulturna mediacija, kar zahteva poseben nabor znanj in veščin,” je povedala ter dodala, da so bile s tem namenom v Sloveniji vzpostavljene tudi nacionalne poklicne kvalifikacije medkulturni mediator in skupnostni tolmač, kar je pomembno zato, ker medkulturni mediator in tolmač delujeta kot komunikacijski most med migranti ter deležniki in institucijami, ki se srečujejo z migranti. “V IOM podpiramo vključevanje medkulturnih mediatorjev, saj pomembno prispevajo k vključevanju migrantov, kot zagovorniki in tolmači ne le jezikov, temveč tudi kulturnih pomenov, prepričanj in vrednot. To prispeva k izboljšanju dostopa migrantov do kakovostnih storitev. Vzpostavitev teh nacionalnih poklicnih kvalifikacij je nedvomno prispevala k profesionalizaciji in priznavanju tega poklica. Želimo si, da bi bila medkulturna mediacija dostopna po celotni državi. Ob tem me zelo veseli, da je tudi na Ljudski univerzi Celje vzpostavljena tovrstna praksa,” je zaključila Aralica.
Klasifikacija migranta po IOM: Migrant je vsaka oseba ki se je preselila čez državno mejo ali znotraj svoje države, ne glede na pravni status te osebe ter na to, ali je bila selitev prostovoljna ali ne ter ne glede na razlog selitve ter dolžino bivanja v novem okolju.
Po končanju programa se je zaposlilo 79 albanskih žensk
Ines Stilin, direktorica Ljudske univerze Celje, je nato predstavila rezultate triletnega programa, ki so ga izvajali v Celju, Velenju in Slovenskih Konjicah. Posamezen program je trajal po osem mesecev, in so si v treh letih kontinuirano sledili. Namen projekta je bil vključitev 225 udeleženk v 15 delavnic socialne aktivacije. Program je v celoti končalo 209 udeleženk. “Ciljno skupino projekta so predstavljale polnoletne albansko govoreče ženske, ki so imele jezikovne ovire in so imele dovoljenje za stalno bivanje oz. slovensko državljanstvo, ter so bile vpisane v evidenco brezposelnih oseb. Lahko so bile tudi prejemnice socialne pomoči ali neaktivne osebe s kompleksno socialno problematiko,” je v uvodni predstavitvi povedala Stilinova ter poudarila, da so bili pomembnejši cilji projekta spodbuditi in pospešiti integracijo albanskih žensk v širše socialno okolje. “Torej jih usposobiti za praktično rabo slovenskega jezika, jim omogočati pridobivanje izkušenj na trgu dela in nenazadnje, kar je zelo pomembno, okrepiti povezovanje in sodelovanje ključnih deležnikov v lokalnem okolju ter na ta način razširiti socialno mrežo, spodbujati medkulturni dialog in sprejemanje različnosti pri uspešni integraciji,” je povedala.
Dodala je, da so vse aktivnosti programa potekale z namenom, da bi udeleženke usposobili pri aktivnem vključevanju v slovensko družbo na vseh nivojih. “Program je tako vključeval učenje slovenskega jezika, spoznavanje raznih socialno-varstvenih in izobraževalnih institucij ter drugih uradov, ki jih udeleženke potrebujejo za nemoteno opravljanje vsakdanjih življenjskih potreb. Spoznavale so tudi vsebine namenjene osebni rasti in vrednote na katerih temelji sodobna slovenska družba, s čimer so se lažje soočale s kulturnimi razlikami, s katerimi so se soočile pri prihodu v naše okolje. Pridobivale pa so tudi praktične izkušnje na trgu dela v resničnih delovnih okoljih.”
Zastavljene kazalnike projekta so na LU Celje presegli, saj je imelo med 209 udeleženkami t. i. pozitiven izhod kar kar 42 % vključenih v program. To pomeni, da so bile vključene v usposabljanje, izobraževanje, programe aktivne politike zaposlovanja oz. so se zaposlile. S tem so načrtovane kazalnike pozitivnega izhoda občutno presegli, saj so bili zastavljeni na 25 %. “Kazalniki sicer niso najboljši pokazatelj realnega stanja, saj so nekatere udeleženke dosegle pozitiven izhod kasneje kot 28 dan po zaključku programa. Sicer pa je na današnji dan izmed teh 209 udeleženk programa zaposlenih že 79,” je povedala Stilinova in zaključila z mislijo, da “Le skupnosti, ki so zmožne odprtega premisleka v smeri vključujoče družbe in omogočajo dialog med vsemi deležniki, so lahko uspešne. Zato si želimo da bi se tovrstni projekti izvajali tudi v prihodnje.”
Želja nadaljevati tovrstne programe tudi za druge narodnostne skupnosti
Ob koncu je o izvajanju programa v Celju nekaj besed povedal še skrbnik pogodbe programa z MDDSZEM mag. Marko Lemaić. Uvodoma je izrazil je veliko zadovoljstvo nad izvajanjem programa na Ljudski univerzi Celje. “Izvajanje programa na Ljudski univerzi Celje je bila poezija, stvari so tekle prekrasno. Program so izvajali na treh lokacijah, vse je potekalo brez težav. Nikoli tudi ni bilo vprašanja ali bodo dosegli pozitiven rezultat programa, vprašanje je bilo le, za koliko jih bodo presegli. Ob tem se zahvaljujem direktorici LU Celje in vsej njeni ekipi, saj s takšnim kadrovskim potencialom lahko vedno pozitivno gleda v prihodnost. Socialna aktivacija v Celju se je pokazala kot zgodba o uspehu,” velikega zadovoljstva nad izvedbo v Celju ni skrival Lemaić.
Glede načrtov, tudi na podlagi migracijskih trendov, ki bodo morda pokazali potrebo po tovrstnih programih tudi za druge narodnostne skupnosti, pa je Lemaić povedal, da je bil v osnovi ta projekt namenjen ženskam iz drugih kulturnih okolij. “V okviru tega so si lahko prijavitelji izbrali ciljno skupino, na katero se bodo usmerili. Trend priseljevanja Albancev s Kosova, Albanije in Makedonije je zaznaven, tako da so lokalna okolja kazala potrebo, da bi bilo trenutno treba narediti nekaj na tem področju. Nenazadnje ste tudi v Celju imeli nekaj kritičnih situacij v šolah povezanih z etničnimi konflikti, zato so tovrstni programi še toliko pomembnejši,” je dejal in poudaril, da je nadaljevanje tovrstnih programov odvisno tudi od denarja, sam pa si bo pa močno prizadeval, da bi se izvajanje tovrstnih programov nadaljevalo.
“Zakaj smo se usmerili na ženske iz drugih kulturnih okolij? Ker gre ponavadi za dvojno ranljive osebe. Prvič zaradi skupnosti iz katerih prihajajo, kjer so dostikrat v patriarhalnih skupnostih, in hkrati kot osebe, ki so prišle v drugo kulturno okolje. Dejstvo pa je, da pa je emancipacija žensk pomenila napredek evropske družbe in na tem hočemo delati še naprej. V programe, v kolikor bodo izvajalci pokazali potrebe, zato želimo vključevati tudi druge narodnostne skupine,” je zaključil Lemaić.
Albanske ženske pokazale veliko hvaležnost za možnosti in priložnosti, ki so jim bile dane preko programa
Na zaključni prireditvi so svoje izkušnje predstavile tudi nekatere udeleženke projekta, ki so se prav zaradi tega uspešno vključile v slovensko družbo. Kot so poudarile, so izjemno hvaležne za to, da so bile lahko del programa, ki jim ni dal le izobrazbe, ter v mnogih primerih tudi redne zaposlitve, temveč jih je tudi opolnomočil ter jim dal občutek pripadnosti in sprejetosti v družbi.
Na zaključni prireditvi je spregovorila tudi Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah, ki je tudi partner projekta. Predstavila je njihovo pozitivno izkušnjo s programom. V dom je namreč v sklopu programa na delo prišla mlada Albanka, katero so po zaključku tudi redno zaposlili.
B.S.
