Celjska regija spada med tiste slovenske regije, ki so najbolj ogrožene s samomori. Čeprav je število samomorov na Celjskem v obdobju zadnjih 15 let bistveno manjše, pa so podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še vedno skrb vzbujajoči.
V Sloveniji si povprečno vsakih 20 ur ena oseba vzame življenje. Samomor je tudi peti najpogostejši razlog prezgodnje umrljivosti. Savinjska regija se po številu samomorov giblje pri samem slovenskem vrhu. Na podlagi aktualnih podatkov NIJZ smo preverili, kako kritično je stanje v resnici.
Najmanj samomorov na Vranskem; Vitanje pri samem vrhu
V zadnjem obdobju je bil količnik samomora najvišji v upravnih enotah Laško in Šmarje pri Jelšah, najnižji pa v upravni enoti Šentjur. Že samo v Celju je bila stopnja samomora v preteklem letu 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 21. Med občinami celjske regije so pod slovenskim povprečjem le Žalec s faktorjem 19, Slovenske Konjice s faktorjem 17 in Šentjur s faktorjem 20. Vransko ima rekordno nizek kvocient samomorov, torej 7 na 100.000 prebivalcev.
Največ samomorov je NIJZ zabeležil v občini Vitanje, kjer je stopnja samomora znašala 65 na 100.000 prebivalcev. Temu sledi Tabor s faktorjem 54 in Dobrna z 51 samomori na 100.000 prebivalcev. V Rogaški Slatini in Polzeli so zabeležili kvocient 46, v Podčetrtku pa 42.
Tem podatkom sledi občina Laško s stopnjo samomora 41 na 100.000 prebivalcev, Braslovče s stopnjo 38 in Zreče s stopnjo 34.
Najpogostejši razlog so duševne motnje
Med pomembnejšimi dejavniki tveganja za samomorilno vedenje so duševne motnje. Samomor naj bi bil v več kot 90 % povezan z duševno motnjo oziroma boleznijo. Duševne motnje in bolezni so v splošni populaciji zelo razširjene, žal pa mnogokrat tudi neprepoznane, opozarja NIJZ.
Visoka stopnja samomorilnosti torej še vedno ostaja pereč, a pogosto zapostavljen problem v Sloveniji. Pomembno je, da osebam v stiski pomagamo in jim damo vedeti, da niso sami. Samomor prijatelja ali znanca lahko preprečimo, če prepoznamo, da je ogrožen, opozorilne znake pa vzamemo resno in temu primerno reagiramo. Depresija in čustvene krize, ki pogosto vodijo do samomora, so prepoznavne in ozdravljive.
V kolikor pogovor z bližnjimi ni možen, se lahko osebe v stiski kadarkoli obrnejo na katero od telefonskih svetovalnih služb. V Celju deluje tudi svetovalnica za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, podobne ustanove pa lahko najdemo tudi v okoliških krajih. Pomembno pa je, da se težave samomorilnosti zavemo kot družba in se skupaj spopademo s tem ubijalskim tabujem.
