Strokovna skupina za covid-19 naj bi po neuradnih informacijah vladi predlagala šest faz epidemije, po katerih naj bi se v prihodnje odločalo glede uvajanja ukrepov za zajezitev širjenja.
V kriznih fazah naj bi se širilo obvezno izpolnjevanje pogojev PCT, šole pa bi skušali imeti ves čas epidemije odprte.
Prehod v določene faze bo odvisen od števila hospitalizacij covidnih bolnikov, meje različnih faz pa naj bi sovpadale s strategijo za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov, ki predvideva šest faz.
- V šesti fazi covidne bolnike zdravita univerzitetna klinična centra (UKC) Maribor in Ljubljana. Šesta faza velja, ko je s covidom-19 hospitaliziranih manj kot 70 bolnikov.
- V peti fazi, ki velja, dokler se v bolnišnicah zdravi manj kot 150 covidnih bolnikov, oba klinična centra povečata število bolniških postelj, covidna oddelka pa se ponovno odpirata tudi v Splošni bolnišnici (SB) Celje in Kliniki Golnik.
- V četrti fazi se štirim bolnišnicam iz prejšnje faze s svojimi covidnimi oddelki postopoma pridružujejo še SB Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica. Poleg tega povečujejo kapacitete v obeh kliničnih centrih in v Celju ter in Kliniki Golnik. Četrta faza velja, dokler je v Sloveniji hospitaliziranih do 250 covidnih bolnikov.
- V tretji fazi se bosta covidna oddelka odprla tudi v bolnišnicah Slovenj Gradec in Jesenice, povečali bodo kapacitete v dotedaj odprtih covidnih bolnišnicah. Tretja faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 500 covidnih bolnikov.
- V drugi fazi bodo covidne bolnike ponovno sprejemali v bolnišnicah Trbovlje, Ptuj, Brežice in Izola. Kapacitete se povečujejo tudi v drugih bolnišnicah. Druga faza bo aktivirana, dokler se bo v bolnišnicah zdravilo manj kot 700 covidnih bolnikov.
- V prvi fazi bodo covidne bolnike zdravile vse bolnišnice. Bolnišnicam iz druge faze se bosta pridružili še bolnišnica Topolšica in bolnišnica Sežana. Po strategiji prva faza velja, ko se v bolnišnicah zdravi do 900 bolnikov. Skupna kapaciteta bolnišnic v tej fazi je glede na seštevek kapacitet vseh bolnišnic po strategiji sicer 926 postelj, od tega 762 navadnih in 164 intenzivnih.
Kako naj vam dopovemo, da se cepite?
Vodja covid intenzivne enote UKC Maribor Dr. Alenka Strdin Košir je nedavno za Večer spisala kolumno, v kateri se sprašuje, zakaj se ljudje, po skoraj dveh letih boja z epidemijo, sedaj, ko imamo na voljo učinkovito orožje proti bolezni, ki razsaja, ne želijo cepiti in pomagati končati agonijo.
Med drugim piše: Pandemija je kosila med ljudmi in pomagati je bilo treba. Decembra smo končno dočakali cepivo, spomladi smo ploskali za vsak odmerek, ki je prišel k nam. Videli smo luč na koncu predora in navijali za VEČ cepiva.
Zdaj je cepivo na voljo. Povsod, brez naročanja, od jutra do večera obratujejo cepilni centri. Cepljenje je varno, po milijardah danih odmerkov je resnih stranskih učinkov ekstremno malo. Cepljenje je učinkovito, velika večina cepljenih sploh ne zboli, skoraj nihče pa nima težke oblike bolezni.
Zakaj torej spet narašča število sprejetih bolnikov s covid pljučnico, ki potrebujejo kisik in nekateri umetno predihavanje? VSI, prav vsi, so necepljeni. Torej bi se lahko VSI, prav vsi, temu izognili. In bi se zdravniki končno lahko posvetili zdravljenju tudi drugih bolezni … Zakaj moramo torej ponovno razpravljati o pripravah na naslednji val? Zakaj bomo morali spet zaradi premalo kadra ukinjati programe in bodo morali čakati bolniki z drugimi boleznimi?
Zato, ker se ljudje ne želijo cepiti, odgovarja in nadaljuje, vsakega bolnika, prav vsakega, vprašam, zakaj se ni cepil. To so odgovori:
“Ne vem.” “Bali smo se stranskih učinkov.”
Velika večina stranskih učinkov je zelo blagih in prehodnih. Pri nas še nihče ni zaradi stranskih učinkov po cepljenju pristal v bolnišnici na kisiku.
“Pojavljajo se nasprotujoče si informacije.”
Informacije zdravnikov in zdravniških organizacij so zelo enotne: cepljenje je varno in učinkovito! Zdravniki smo precepljeni v več kot 95 odstotkih. Kdo drug je še relevanten za izražanje mnenja o koristih in tveganjih cepljenja?
“Ne verjamemo v cepljenje.” Res? Kako pa smo v prejšnjem stoletju iztrebili ali iz sodobnega sveta pregnali številne bolezni – kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in še in še …? Samo in izključno s cepljenjem.
“Ker sem pred leti imel reakcijo na cepivo proti gripi.”
Reakcije na cepivo so normalne. V resnici želimo, da se naš imunski sistem na cepivo odzove in tvori protitelesa. To pomeni, da za to boleznijo ne bomo zboleli, vsaj ne v njeni težki obliki. Eno- ali dvodnevno slabo počutje z vročino ne more biti vzrok tega, da ne preprečimo potencialno smrtne okužbe. Vsak dan, prav vsak dan, jih prepričujem, da edino cepljenje vodi do normalnega življenja vseh nas. Da naj govorijo s prijatelji, sorodniki, naj jih pošljejo na cepljenje in jim prihranijo trpljenje, ki ga doživljajo sami. Malo mi že zmanjkuje energije. Zanosa.
Povejte, ljudje, kako naj vam dopovemo, da se cepite?, zaključi kolumno, ki jo je objavil Večer.
