Prvi november je dan, ki nas spomni na vse preminule in na to, kako dragoceno in minljivo je življenje. Tako se tudi letos obračamo nazaj in se spominjamo vseh velikanov s Celjskega in iz Slovenije, ki smo jih izgubili v preteklem letu.
Celjsko: slovo od posameznikov, ki so zaznamovali lokalno okolje
Konec leta 2021 se v 53. letu starosti po hudi bolezni poslovil eden izmed trenerjev mlajših selekcij RK Celje Pivovarna Laško ter dolgoletni član celjskega rokometnega kluba, Boštjan Strašek. Bil je zelo prepoznano ime kluba in nasploh slovenskega rokometa. Bil je tudi dolgoletni član celjskih rokometašev, med letoma 1985 in 1996, torej 11 sezon je bil igralec članske ekipe Celja, v zadnjih sezonah sezonah pa je bil trener mlajših selekcij kluba, ki jim je predajal svoje znanje. Boštjan je bil član prve slovenske članske rokometne reprezentance, za katero je sicer skupaj zbral 36 uradnih nastopov. Kot trener vratarjev je kasneje sodeloval tudi pri mlajših reprezentančnih selekcijah, z mladinsko je leta 2018 v Celju osvojil naslov evropskih prvakov. Prav tako je v svoji karieri deloval tudi v nekaterih drugih rokometnih sredinah v Sloveniji in tujini.
Maja se je v 92. letu starosti poslovil Aleksander Doplihar, legendarni zdravnik in ustanovitelj ljubljanske ambulante Pro bono, namenjene tistim, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja. Doplihar se je šolal in v začetku zdravniške kariere deloval na na Celjskem. Po upokojitvi oziroma zaključku formalne zaposlitve je z zdravniškim delom nadaljeval in leta 2002 postal vodja ambulante Pro bono s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. Njen namen je ponujanje zdravstvenih, higienskih, finančnih in socialnih uslug. Sprejemajo ljudi, ki so v hudih socialnih stiskah – brezdomce, Rome, različne turiste, ki potujejo skozi Slovenijo, izbrisane, tujce, zaposlene v Sloveniji, ki so brez slovenskega državljanstva, imajo pa dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Sloveniji, upokojence z nizkimi pokojninami in socialne podpirance. Tudi, denimo, propadle samostojne podjetnike. Doplihar je bil tudi gimnazijec I. gimnazije v Celju.
Prav tako v mesecu maju se je po težki bolezni v 84. letu poslovil jezikoslovec ‘Profesor vejica’ Tomo Korošec iz Laškega, ki je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval slovenski knjižni jezik in stilistiko. Korošec je v svojem raziskovalnem delu obravnaval vprašanja stilistike poročevalstva, jezikovne kulture, terminologije in besediloslovja. Je tudi avtor več knjig, slovarjev in učbenikov. Njegovo znanstveno delo in razvijanje pomembnih univerzitetnih predmetov na Filozofski fakulteti (Besediloslovje) in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Jezik in stil oglaševanja, Stilistika poročevalstva, Slovensko vojaško izrazoslovje) sta neizbrisno zaznamovala akademski prostor. Pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo profesorja Korošca je pionirsko kar na štirih področjih: razvijal je vojaško izrazoslovje in razčlenjeval slovenski vojaški jezik, raziskoval problematiko jezika in stila novinarskih besedil, razčlenjeval jezik in stil oglaševanja ter utemeljil slovensko besediloslovje. Upokojil se je leta 2008.
Junija se je v 42-letu starosti tragično poslovil celjski nogometaš in nekdanji slovenski reprezentant Goran Sanković. Med letoma 1996 in 2001 je igral za matični CMC Publikum iz Celja, nato pa je odšel v tujino. Sprva je eno sezono igral na Češkem pri Slavii iz Prage, nato med letoma 2002 in 2004 v Grčiji za Akratitos in Panionios. Sanković je bil član različnih selekcij slovenske nogometne reprezentance in kapetan vseh mlajših kategorij. Za ekipo do 21 let je na 23 nastopih dosegel zadetek, za člansko izbrano vrsto pa je igral med letoma 2001 in 2002, zbral je pet nastopov. S slovensko reprezentanco se je leta 2002 udeležil svetovnega prvenstva, na katerem pa ni nastopil. Zaradi hujše poškodbe kolena je leta 2004 sklenil nogometno kariero, a ostal v nogometu. Organiziral je letne in zimske priprave za športne ekipe, kot registriran posrednik pa se je ukvarjal tudi z agentskim delom.
Oktobra se je v 102. letu poslovil Ivan Grobelnik Ivo, častni meščan Celja, nosilec častnega znaka svobode, junak, velik domoljub in čudovit človek. Njegova zgodba se je začela v rodni Arji vasi z otroštvom, zaznamovanim z igranjem harmonike, domačo gostilno in brezskrbnostjo, šolanjem in kratkotrajnim opravljanjem poklica krojaškega pomočnika do vpoklica v kraljevo vojsko. Po okupaciji se je zaposlil v Gradcu, kjer je bil kasneje prisilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder je po kratkem služenju 8. junija 1944 dezertiral in se že naslednje noči v pohorskih gozdovih pridružil partizanskemu gibanju, Zidanškovi brigadi. Tam je ostal do konca poletja, ko so ga z namenom menjave njegove dotrajane harmonike poslali v domačo hišo, kjer se je po spletu okoliščin aktiviral kot član novoustanovljenega odbora Osvobodilne fronte Celje – mesto. Decembra istega leta je s soborci po aretaciji dveh tovarišic, ena od teh je bila Grobelnikova bodoča žena Amalija Kolenc – Jelka, izpeljal slovito akcijo osvoboditve gestapovskega zapora Stari pisker v centru Celja. V noči s 14. na 15. december 1944 so Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar iz zloglasnega nemškega zapora, celjskega Starega piskra, osvobodili po nemških podatkih 129, po nekaterih drugih pa še več zapornikov. Pri tem jim je pomagal paznik Ivan Grad, ki jim je odprl vrata. Številne med njimi so nameravali že naslednji dan odpeljati v Maribor na usmrtitev. To je bilo junaško dejanje samoorganiziranih osvoboditeljev, ki je, kljub splošnemu poznavanju dogodka med ljudmi, šele v zadnjih letih dobilo zgodovinsko ovrednotenje, kot si ga zasluži. Svojo življenjsko pot je opisal v knjigi spominov Harmonika, škarje in Stari pisker. Nazadnje je bil stanovalec doma Lipa v Štorah, kjer je bil zelo priljubljen.
Letos umrlo tudi mnogo znanih Slovencev
Novembra 2021 je v 96. letu starosti umrla Sonja Vrščaj, ženska, ki je preživela Auschwitz, taborišče, kjer so ji vzeli dostojanstvo, a nikoli volje do življenja in ljubezni do domovine.
Novembra 2021 je v 39. letu starosti v nesreči na smučišču umrl eden najuspešnejših slovenskih deskarjev vseh časov Marko Grilc.
Novembra 2021 je po kratki in hudi bolezni je v 69. letu starosti umrl režiser in scenarist Franc Arko.
Decembra 2021 je v 84. letu starosti umrl nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Lovro Šturm.
Jauarja letos se je v 58. letu poslovil nekdanji direktor Nove kreditne banke Maribor (NKBM) in Pošte Slovenije Aleš Hauc.
Februarja se je v 71. letu starosti poslovil legendarni kantavtor, aktivist in pronicljiv kritik družbenega dogajanja Marko Brecelj, ki je ustvarjal na številnih umetniških področjih, bil močno angažiran v kulturi, slovensko in jugoslovansko glasbeno sceno pa je zaznamoval kot ustanovitelj, pisec in pevec kultne zasedbe Buldožer.
Aprila se je v 96. letu starosti poslovil akademik in eden vidnejših sodobnih skladateljev Janez Matičič.
Aprila se je v 96. letu starosti poslovil znan slovenski slikar France Slana, ki je bil najbolj poznan po svojih akvarelih in slikah, ki jih je naslikal v tehniki olje na platnu.
Maja se je v 78. letu starosti poslovil Jože Balažic, trobentar Ansambla bratov Avsenik.
Maja se je v 103. letu starosti poslovil nekdanji slovenski atlet Marko Račič.
Maja je v 109. letu starosti je na svojem domu v Trstu umrl znameniti tržaški pisatelj in mislec Boris Pahor. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi.
Junija se je po težki bolezni v 71. letu starosti poslovil Geza Erniša. Bil je prvi evangeličanski škof na Slovenskem, to funkcijo pa je opravljal 18 let, do leta 2013.
Junija nas je v 69. letu starosti zapustil legendarni slovenski novinar in športni komentator Miha Žibrat.
Junija je v 71. letu po hudi bolezni umrl prekmurski novinar Boris Cipot, ki je kot dopisnik iz Murske Sobote poročal tudi za Televizijo Slovenija.
Julija je umrla umetnostna zgodovinarka, kuratorka in likovna kritičarka Aleksandra Kostič.
Avgusta je v komaj 27. letu starosti med potopom na dah umrl glasbenik Matej Kravcar.
Avgusta je v 78. letu starosti umrl je ekonomist in nekdanji politik Marjan Senjur.
Avgusta je v 52. letu starosti po hudi bolezni umrl Zoran Tesko, nekdanji slovenski futsal reprezentant in tudi nekdanji selektor reprezentance do 21 let.
Avgusta je v 61. letu starosti umrl slovenski akademski slikar Roman Uranjek.
Avgusta nas je v 82. letu starosti zapustil zapustil pravnik, ekonomist, profesor in politik Jože Mencinger.
Septembra nas je v 81. letu starosti zapustila slovenska igralska legenda Radko Polič – Rac.
Oktobra se je 90. letu starosti poslovil skladatelj in pianist Jure Robežnik, ki se je med drugim podpisal pod nekatere najbolj znane slovenske popevke.
Oktobra nas je v 80. letu starosti zapustil lastnik ene največjih vinskih kleti pri nas Vladimir Puklavec.
Oktobra nas je v 76. letu starosti zapustil filmski režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki je mnoge generacije na nek način zaznamoval s filmom Poletje v školjki. Kot asistent režije je sodeloval še pri številnih celovečernih igranih filmih drugih režiserjev, med drugim tudi pri filmu Sreča na vrvici, Učna leta izumitelja Polža in Ko zorijo jagode. Režiral je še vrsto dokumentarnih, reportažnih, propagandnih in etnografskih filmov, mladinskih oddaj in radijskih iger.
Oktobra je 79. letu starosti je umrl Tit Doberšek, dolgoletni novinar, urednik in direktor Dela.
Oktobra se je poslovila Marjetica Ana Rudolf Rupel, žena nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla.
Oktobra je v 89. letu umrl eden izmed najvidnejših slovenskih hokejskih delavcev in prvi predsednik Hokejske zveze Slovenije Janko Popovič.
Avgusta je v starosti 86 let po krajši bolezni umrl nekdanji poslanec državnega zbora in politik Ivo Hvalica.
B.S., foto: pixabay
