Nekdaj je mestno jedro Celja predstavljalo zbirališče ljudi, kjer je dogajanje vedno bilo pestro, tako podnevi, kot tudi ponoči. Danes se ob sprehodu skozi center lahko počutimo kot v mestu duhov. Tako so ga namreč celo poimenovali obiskovalci iz tujine.
Čeprav se v poletnih mesecih resda nekoliko bolj trudimo za popestritev, poživitev in oživitev mesta, nam to morda uspeva le navidezno. Namreč, mestne trgovinice se zapirajo in mali podjetniki propadajo. Množice pa silijo v klimatizirane trgovinske centre.
Nekateri se spominjate, drugi pa si lahko le zamišljamo, na kakšno gnečo si nekdaj lahko naletel v našem knežjem mestu. Tu so se ljudje zbirali, družili, nakupovali, hodili po opravkih in zmenkih. Danes 
polovico tega opravimo preko računalnika in drugo polovico v trgovinskih centrih. Tu in tam še srečamo kakšnega sprehajalca ali tako rečeno, skočimo kaj urediti, morda se celo udeležimo kakšnega 
dogodka, kar resnično velja bolj za poletne mesece.
Tudi spanec hitro leže na mesto, saj zgleda, da je možnosti za zabavo tu vse manj. Marsikomu se toži po nekdaj zloglasnih zabavnih kotičkih, ki si jih pri nas lahko obiskal.
Med temi je zagotovo omembe vreden Kljub, na katerega ostajajo le še nostalgični spomini nekoliko starejših generacij. To, da so enega najbolj uspešnih in tako v Celju kot drugod znanih, prostorov za ˝žur˝ zaprli, so, vsaj nekateri, že sprejeli. Za mlade celjske generacije pa je bilo nesprejemljivo začasno zaprtje parka. Skoraj se vprašaš, čemu je narejeno vse ravno obratno, kot bi moralo biti.
Tako se zdaj vse več mladih odloči za izselitev iz sicer čudovitega mesta v katerem težko živijo, če je možnosti za zabavo in kvalitetno preživljanje časa, navsezadnje pa tudi delo, vse manj.
V članku Borisa 
Dežulovića, lahko beremo o podobnem pojavu v mestu Ljubljani. Članek nam sicer predstavi propad mestnega kina Sloga, ki ga avtor jemlje kot simbol za zaton mestnega fokusa. Na pot k zaključku kariere so hitro sledile še vse majhne trgovinice. Prišlo je do množičnih selitev vseh nakupovalnih samopostrežb in zabavnih središč ter s tem naroda, v velike trgovinske centre na obrobju mest. Zveni znano? Članek napove prihodnost mestom nekako tako, ugotovitev, kako dobro je imeti vse na enem mestu, bo prinesla selitev vsega v trgovinske centre. Lahko rečemo, da smo že na pol poti, saj hodimo tja nakupovati, poslušati koncerte, na kosila, po drugih opravkih. Kmalu bodo tam še cerkve in bolnišnice. Dokler ne bomo ugotovili, kako zanimivo bi bilo, če ne bi vse našli na enem mestu, takrat se bo pričelo preseljevanje nazaj v mesto.
Morda nas to resnično čaka, v kolikor se ne bomo odzvali na ponudbo centra knežjega mesta in bomo pustili prestrašene tujce tavati po praznem mestu. A morda novo upanje prinaša prenova mesta. Za Celje se zagotovo obetajo spremembe s še enim poskusom, ki bi naj prinesel življenje v naše mesto.
Nismo pa pomislili, da prenova, ki bo trajala kar eno leto, prinaša tudi uničenje ravno tistega, kar je pri našem mestu bilo lepo, staro jedro, ki je zrcalo zgodovine našega mesta. Navsezadnje ne potrebujemo lepih, novih, zloščenih tal, vendar prijazne ljudi, zabavne dogodke in tople prostore.
Patricija Čamernik
