Mestna občina Celje je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje in Ministrstvom za zdravje RS ter Inštitutom za varovanje zdravja RS organizirala strokovni posvet ob svetovnem dnevu zdravja 2011 Zdravje za vse – danes in jutri, ki je potekal danes dopoldne v Narodnem domu Celje.
Cilj posveta je bil predstavitev kazalcev zdravja in programov za zgodnje odkrivanje nekaterih kroničnih bolezni. Različni partnerji na lokalni, regionalni in nacionalni ravni so komentirali trenutne pristope ter konkretno identificirali nove cilje in aktivnosti za izboljšanje zdravja v celjski regiji.
Posvet je bil namenjen pregledu različnih obstoječih programov, izmenjavi mnenj in izkušenj, zagotovitvi sodelovanja vseh, ki odločajo in imajo vpliv na izboljšanje zdravja ljudi tako na državni, regionalni kot lokalni ravni ter zagotovitvi podpore pri pripravi širšega akcijskega programa.
Na samem začetku strokovnega dela posveta je o enakosti v zdravju za vse generacije spregovorila Mojca Gruntar Činč z Ministrstva za zdravje RS. Izpostavila je, da se kazalci zdravja izboljšujejo. Potrebno pa je dodati, da so nekateri družbeni sloji napredovali bolj kot drugi. Na neenakost v zdravju vplivajo predvsem dostopnost do virov in socialni status. Slabše zdravje je tako prisotno pri ljudeh na dnu socialne lestvice in manj izobraženih. Pred desetletji je bila problem podhranjenost, danes prekomerna telesna teža, na katero prav tako vpliva stopnja izobrazbe in socialni status. Lokalno okolje lahko v boju proti neenakosti v zdravju naredi predvsem s skrbjo za otroke in mladostnike, prav tako lahko podpira socialne mreže in omogoča aktivno mobilnost.
V nadaljevanju je Nuša Konec Juričič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje spregovorila o zdravju posameznika in skupnosti v številkah in kot izzivu ter priložnosti za medsektorsko sodelovanje in politično podporo. Prav tako je izpostavila, da imajo socialno-ekonomski dejavniki kar 50% vpliv na naše zdravje. Celjska regija v teh dejavnikih malo zaostaja za državnim povprečjem. Poudarila je, da tam, kjer je višja stopnja izobrazbe in boljši socialno-ekonomsko stanje, je tudi zdravstveno stanje boljše.
Jana Govc Eržen je predstavila razširjenost dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj v celjski regiji. Povedala je, da dejavnike delimo na nespremenljive, kot so starost, spol in dednost, vedenjske dejavnike, ki so način prehranjevanja, stres ter fiziološke dejavnike. Splošna umrljivost zaradi srca in ožilja se sicer zmanjšuje, vendar stanje še vedno ni zadovoljivo.
Na koncu pa je spregovorila še Marjeta Svetel Keršič o edinstvenosti in koristnosti nacionalnega programa zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, ki se imenuje SVIT. Zaradi raka na debelem črevesu in danki vsako leto umre nad 700 ljudi. SVIT je začel delovati aprila 2009 in vsako leto obvaruje precej ljudi, saj se rakovo obolenje odstrani v dovolj zgodnji fazi. Zahvalila pa se je tudi lokalnim medijem, ki poročajo o programu SVIT ter ga s tem širijo med ljudi. Razočarana je nad velikimi medijskimi hišami, ki neradi slišijo pozitivne zgodbe in želijo le negativne. Pomemben dejavnik zdravja je tudi pozitivno in optimistično okolje.
Špela Ožir
