Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, je usmerjen v ozaveščanje o koristih in pozitivnih vidikih opuščanja kajenja, tako v času prisotnosti bolezni covid-19 kot tudi sicer.
Posameznik, ki uspe opustiti kajenje v katerem koli življenjskem obdobju, lahko pričakuje pozitivne učinke na zdravje. Če uspe kajenje opustiti pred 40. letom starosti, pa bodo te koristi največje, so poudarili na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. Koristi opustitve kajenja so med drugim naslednje:
- čez 20 minut se srčni utrip vrne na normalne vrednosti;
- po 12 urah se raven ogljikovega monoksida v krvi zniža do normalne vrednosti;
- po 2 tednih do 3 mesecih začne upadati tveganje za srčni infarkt in pljučna zmogljivost se začne izboljševati;
- po 1 do 9 mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem;
- po 1 letu se tveganje za koronarno srčno bolezen zniža za polovico; po 15 letih pa je tveganje za koronarno srčno bolezen podobno tistemu pri nekadilcu.
- po 5 do 15 letih je tveganje za možgansko kap podobno tistemu pri nekadilcu, tveganje za rak
v ustni votlini, rak grla in požiralnika pa pol manjše kot pri kadilcu; - po 10 letih je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu, prav tako tveganje za rak mehurja, zniža pa se tudi tveganje za rak materničnega vratu, glasilk, ledvic in trebušne slinavke;
Izpostavljenost tobačnemu dimu v Sloveniji, savinjski rewgiji in Celju
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije se je v celjski regiji med letoma 2001 in 2016 odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev, starih med 25 in 64 let, močno znižal, in sicer se je razpolovil. Do največjih sprememb je prišlo med letoma 2004 in 2008, v času uvedbe prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih leta 2007. Odstotek oseb, ki kadijo v stanovanju oz. bivalnih prostorih, se je znižal. Odstotki so se od leta 2001 do leta 2020 več kot razpolovili. V celjski zdravstveni regiji se je ta podatek s 30,5 % znižal na 13,3 %. Kljub zmanjšanju pa je na Celjskem kajenje v domačem okolju malo nad slovenskim povprečjem.
Kajenje tobaka je v Sloveniji med vodilnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za smrt in izgubljena zdrava leta življenja. V Sloveniji kadi vsak peti prebivalec Slovenije, star 25 do 74 let, večina redno vsak dan (16,3 % je rednih, 4 % občasnih kadilcev). Med 15-letniki jih vsaj enkrat na teden kadi nekaj manj kot desetina, nekaj več kot polovica od teh kadi vsak dan. Zaradi tobaka vsak teden umre 60 prebivalcev Slovenije. Tobak v Sloveniji letno povzroči več smrti kot jih skupno nezgode (vključno s prometnimi), alkohol, prepovedane droge, samomori in AIDS.
Odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev je v Sloveniji višji med moškimi kot ženskami. Savinjska statistična regija je med regijami z nižjim odstotkom tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev.
Odstotki nekadilcev, ki so bili izpostavljeni tobačnemu dimu v letu 2019:
Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog prebivalcev Slovenije kaže, da se je v celjski geografski regiji med leti 2001 in 2016 odstotek tobačnemu dimu izpostavljenih nekadilcev, starih med 25 in 64 let, močno znižal, in sicer razpolovil. Do največjih sprememb je prišlo med letoma 2004 in 2008, v času uvedbe prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih (leta 2007). Tudi potem se odstotki znižujejo, vendar v manjšem obsegu.
Odstotki nekadilcev, izpostavljenih tobačnemu dimu, starimi med 25 in 64 let, v letih 2001, 2004, 2012, 2016:
V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije sodelujoči poročajo, da se je odstotek oseb, ki kadijo v stanovanju oz. bivalnih prostorih znižal, in sicer se je več kot prepolovil. V celjski zdravstveni regiji se je ta podatek s 30,5 % znižal na 13,3 %. Kljub zmanjšanju je na Celjskem kajenje v domačem okolju malo nad slovenskim povprečjem.
Odstotki prebivalcev, ki sami kadijo ali katerikoli drugi član kadi v stanovanju oz. bivalnem prostoru:
V slovenskih gospodinjstvih z mladoletnimi osebami se je delež izpostavljenosti tobačnemu dimu od leta 2001 močno zmanjšal. Ocenjujemo, da se je samo med letoma 2016 in 2020 število izpostavljenih mladoletnih oseb, izpostavljenih tobačnemu dimu v domačem okolju, zmanjšalo za več kot 12.000 oseb, s 93.400 v letu 2016 na 81.200 v letu 2020.
Več o izpostavljenosti tobačnemu dimu na spletnem naslovu: https://www.nijz.si/sl/izpostavljenost-tobacnemu-dimu-v-sloveniji
