Slovenske občine so v letih od 2014 do 2021 počrpale nekaj več kot 3,3 milijarde t.i. evropskih sredstev. Največji in najdražji projekti so praviloma izgradnje čistilnih naprav in vodovoda, turistična infrastruktura, obnove šol in domov starejših, v ta okvir pa sodi tudi množica manjših projektov, ki dopolnjujejo sliko slovenskih krajev.
Slovenija je na državnem nivoju še vedno neto prejemnica evropskih sredstev, kar velja tudi za prihodnje obdobje.
Kako je bilo na Celjskem?
Po podatkih portala 24ur, ki je preverjal informacije Ministrstva za finance, je Mestna občina Celje v obdobju 2014-2021 počrpala za 11,28 milijonov evrov sredstev. Če se ozremo po območju, ki je vključeno v Upravno enoto Celje, so se preostale občine odrezale tako: Dobrna 1,80 mio, Štore 0,42 in Vojnik 0,31.
Na posameznega prebivalca so zneski naslednji: Dobrna (2,2 tisoč prebivalcev) 828,38 €, Celje (48,0) 235,10 €, Štore (4,3) 98,93 € in Vojnik (9,0) 33,71 €.
V Sloveniji je 19 občin počrpalo več sredstev od Celja. Ponekod je šlo tudi za skupne projekte več občin. Grafika POP TV Celje uvršča v najnižji rang, kjer so občine, ki so načrpale do 250 evrov sredstev. Ob vsem skupaj je treba dodati, da je Celje nekatere velike investicije izpeljalo že pred tem obdobjem oz. v prejšnjih finančnih perspektivah.
Kako so bile uspešne nekatere večje sosednje občine?
Velenje 26,49 mio € (32,6 tisoč prebivalcev) 812,28 € na prebivalca, Šentjur 7,05 mio (19,6 tisoč) 358,94 €, Žalec 6,52 mio € (21,4 tisoč) 304,04 €, Slovenske Konjice 2,86 mio € (14,9 tisoč) 180,14 €, Laško 1,77 mio € (13,2 tisoč) 134,83 €.
Na širšem Celjskem je bila najbolj uspešna občina Kozje, ki je pri dobrih treh tisoč prebivalcih na posameznika pridobila 1.364,83 €.
Dodajmo, da je bila v Rogaški Slatini v drugi polovici julija in avgusta na ogled razstava projektov iz obdobja 2018-2022.
B.R.
*foto: Črpanje sredstev EU na prebivalca po občinah 2014-2020; foto: zajem zaslona 24ur.com
