V Narodnem domu je 46 dni po prazniku Mestne občine Celje potekala podelitev naziva častni meščan in celjskih grbov. Priznanja občina sicer vsako leto podeljuje 11. aprila, ko obeležujemo obletnico pridobitve mestnih pravic. Letos pa je bilo spričo epidemiloških razmer to nekoliko odločeno. Prireditev je obogatil kulturni program, ki so ga soustvarili odlični celjski ustvarjalci.
Letos mineva 570 let odkar je mesto Celje pridobilo mestne pravice.
Župan Bojan Šrot je mag. Francu Pangerlu podelil naziv častni meščan Celja, zlati celjski grb dr. Antonu Šepetavcu, Celjski Mohorjevi družbi in Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje, srebrni celjski grb Milanu Čepinu in bronasti celjski grb Marjanu Teržanu. Kristalne celjske grbe je podelil Anji Ulaga, Neži Emi Komel, Aniti Amon, Tini Robič, Vesni Vrečko Pizzulin in Žanu Žvižeju.
Opise dosežkov in obrazložitve nagrad vseh letošnjih prejemnikov najdete TUKAJ.
Župan se je v svojem nagovoru uvodoma dotaknil situacije, v kateri smo živeli več kot leto dni in ki je pred mnoge postavila velike izzive in povzročila številne stiske ter ugotovil, da smo se kot skupnost zelo izkazali in dokazali, da znamo biti solidarni in sočutni. Ob tem se je zahvalil tudi vsem posameznikom in institucijam, ki so v obdobju epidemije opravljali izjemno delo.
V nadaljevanju se je z izbranimi besedami poklonil letošnjim nagrajencem. »Vsaka dobra stvar v mestu se zgodi zaradi trdega dela. Dela posameznikov, institucij, javnih služb, projektnih timov … in ne pravimo zastonj, da je delo vrednota. To je tisto, kar zagotavlja napredek v mestu. Veliko dela, ob tem pa tudi aktivnosti, vztrajnosti, časa in še česa ste vsak na svojem področju v svoje delo morali vložiti tudi vi, spoštovani nagrajenke in nagrajenci, zato, da ste lahko nocoj tukaj, kjer ste. Celje je po evropskih merilih in standardih relativno malo mesto, pa ima kljub temu veliko za ponuditi na marsikaterem področju. Od gospodarstva do podjetništva, od izobraževanja do šolstva, od kulture do športa, založništva. Namenoma sem naštel področja, na katerih ste svoje uspehe gradili vi, nocojšnji nagrajenci. Dosegli ste uspeh in hkrati vam je uspelo, da tudi okolje, v katerem živite in delate, priznava ta uspeh. Imate veliko razlogov na to, da ste ponosni (…) Na vas smo ponosni tudi vsi mi. Hvaležni smo vam za vaš prispevek k razvoju mesta, za to, da premikate meje, da ste vzorniki in mentorji, da ste zgodovina, sedanjost in prihodnost našega mesta. Vse hkrati. Zaradi vsega tega je nocojšnja slovesnost namenjena predvsem vam,« je poudaril župan Šrot.
V svojem nagovoru se je dotaknil tudi dela, ki ga je Mestna občina Celje opravila v preteklem obdobju. Izpostavil je predvsem projekte dograditve manjkajočega dela severne vezne ceste, prenove Gubčeve in Lilekove ulice, obnove cest Hudinja – Šmarjeta in Teharje – Bukovžlak, ureditve krožišč, kolesarskih stez, itd..
“V tem času smo v Celju odprli Tehnopark, velik projekt sofinanciran z evropskimi sredstvi in sredstvi države, z željo, da bi mladim in mladim po srcu približali znanost, naravoslovje, tehnologijo in da bi se čim več mladih odločalo za takšne študije. Vemo, da brez tega v prihodnosti ne bo šlo. Kupili smo dodatne prostore za Glasbeno šolo, ki je institucija brez katere si ni mogoče zamisliti tako živahnega glasbenega utripa v mestu, in jih tudi obnovili. Skupaj z Zdravstvenim domom, ki je izvrstna institucija na področju primarnega zdravstva, zaključujemo obnovi Gregorčičeve 6. Gradimo prizidek k največji osnovni šoli, Osnovni šoli Hudinja, z željo, da jim zagotovimo primerne prostore. Izvajamo eno največjih investicij na področju stanovanjske gradnje. Takšne ni bilo, odkar je Slovenija samostojna, verjetno še nekaj let več. Na območju Dečkovega naselja gradimo novih 142 najemnih stanovanj, preko 16 milijonov evrov je vredna ta investicija. Pripravljamo se na še en obsežen projekt, to je dograditev kanalizacije v vzhodnem delu mesta, ki ga izvajamo skupaj z Občinama Štore in Vojnik ter presega vrednost 10 milijonov evrov. Veliko pozornosti smo namenjali trajnostni mobilnosti, v okviru tega izgradnji kolesarskih stez, dobili bomo novih 30 kilometrov, širjenju sistema izposoje koles KolesCE – 12 novih postaj imamo letos v načrtu in upamo, da bomo od sedanjih 8500 uporabnikov kmalu dosegli številko 15.000, kar je približno tretjina prebivalcev našega mesta. Z velikim upanjem čakamo tudi na kakšen razpis Eko sklada za nakup dodatnih avtobusov, saj si želimo širiti tudi mrežo javnega potniškega prometa. Ob vsem tem nismo pozabili na pomoč pomoči potrebnim. Naj omenim predvsem dvoje, kar je malce naša posebnost. Smo ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki je samozaposlenim v kulturi namenila delovne štipendije, ki je v letošnjem letu razpisala pomoč za gospodarstvo, ki je bilo zaradi krize zaprto, ob tistem vsakoletnem razpisu za razvoj našega gospodarstva …« je največje dosežke občine ob koncu še izpostavil župan.
foto: MOC