Letošnja velika noč bo za kristjane minila v popolnoma drugačnem vzdušju, kot sicer. Zaradi epidemije novega koronavirusa bodo namreč cerkve samevale, verniki pa bodo vstajenje Jezusa od mrtvih praznovali doma.
Ob največjem krščanskem prazniku vas zato vabimo, da si preberete velikonočne nagovore duhovnikov nekaterih celjskih župnij.
Opat Marjan Jezernik, Župnija Celje – sv. Danijel
Velika noč – praznik našega upanja in veselja. Danes nam sleherna stvar oznanja o zmagi svetlobe nad temo, življenja nad smrtjo, ljubezni nad sovraštvom. Gospod, ki je zaradi nas in našega zveličanja nase vzel noč smrti, je resnično vstal in v slavju velikonočnega praznika zbira množico svojega ljudstva, da bi se skupaj z njim veselili in kot novi ljudje obhajali največji čudež, čudež vstajenja in odrešenja. Prav zaradi tega moremo biti mi vsi ljudje trdnega upanja in vere, da iz smrti vzklije življenje, da se tema smrti prelije v svetlobo življenja.
Naj doseže danes oznanilo o križu tudi naša srca, dragi bratje in sestre, ki nam je naložen križ virusne bolezni, ki seje trpljenje in smrt. Naj nam križani da moči, da bomo v ponižnosti izrazili vso spoštovanje do veličine božjega darovanja in hkrati neskončno zahvalo za odrešenje, v katerega še posebno v teh časih preizkušenj globoko zaupamo. Potem bomo zmogli slišati s križa tisto tolažbo, ki nam govori: »Ne bojte se in zaupajte, kajti jaz sem svet premagal!« Ta vera in zaupanje nam govori, da križ velikega petka ni zadnji trenutek življenja. V tej veri nam prihaja oznanilo, da smo povabljeni v velikonočno jutro, ki nam oznanja, da je premagana smrt in je zažarelo življenje.
Prav zato nam današnji praznik oznanja: Ne bojte se! Ne vdajajmo se strahu, obupu in smrti. Odvalimo kamen nevere. Smrt nad nami več ne gospoduje. Bog življenja in ljubezni je z nami, zato mu moramo odgovoriti z zvesto ljubeznijo svojega življenja.
»Zaupajte, kajti jaz sem smrt in svet premagal!« Vsi smo namreč ustvarjeni za tisti tretji dan, ko bomo z velikim zaupanjem stopali svojemu lastnemu velikonočnemu jutru in veselju naproti.
br. Marjan Gačnik, Župnija Celje – Sv. Cecilija
Na velikonočno jutro so šle žene navsezgodaj k Jezusovemu grobu, da bi ga uredile. Spraševale so se, kdo bo odvalil tisti težki kamen. Vendar kakšno presenečenje! Kamen je bil že odvaljen. In grob je bil prazen. Mladenič v belem oblačilu jih je nagovoril: “Ne bojte se! Vem, da iščete Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Vstal je, kakor je rekel. Pojdite in povejte njegovim učencem …”
To sporočilo velikonočnega jutra daje smisel našemu življenju. Kristus je vstal in živi. Premagal je smrt.
Za mnoge je takšen kamen korona virus. Mi vemo, da je Kristus je s svojim vstajenjem odvalil tudi ta težki kamen. Za Boga ni nič pretežko, nič preveliko, nič nemogoče. – Vstal je! On nas vodi iz smrti v življenje, iz obupa v upanje, iz niča v polnost resnice, iz sovraštva v ljubezen, iz teme v luč.
Dragi župljani in obiskovalci našega svetišča, vsi bratje vam želimo VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! ALELUJA!
Jože Planinšek, Župnija Celje – sv. Jožef
Bog ne bo pozabil na nas, preveč smo ga stali!
Osrednja liturgija, ki je mati vseh bogoslužij, nas vodi od velikega četrtka, svete maše in zakramenta duhovništva, preko velikega petka v velikonočno jutro. Nadaljevanje ali pa izpolnitev božične skrivnosti, kjer Bog ne pride na svet zato, da bi nam odvzel žrtev in ukinil trpljenje, temveč se sam spopade z njima, kot Bog in človek in ju zmaga. Veliki petek ostaja in je še vedno, kljub odrešenju, del našega življenja, a mu je odvzeta zadnja beseda. To je šola življenja, ki jo ima krščanstvo za človeka s svojo liturgijo. Na človekovi strani pa je, da se temu odpira, kar dela Bog za nas. Tukaj pa čutimo, da smo se, kot mnogih drugih stvari, preobjedli in marsikaj počnemo le še iz navade, rutinsko ali pa sploh ne več. Letošnja lakota po obredju in druženju ter žeja po koncu epidemije je naš veliki petek, ki ostaja in ga, eni bolj drugi manj, vsi čutimo. Nima pa zadnje besede, zarja je v velikonočnem jutro, ki zagotovo pride. Morda malo kasneje a zagotovo, kajti Bog, ki je na Kalvariji iz mesa in krvi, nikakor ne bo pozabil na nas.
Srečko Hren, Župnija Celje – sv. Duh
Letošnji velikonočni prazniki so res, ampak res nekaj posebnega. S tem se strinjamo vsi. Tako ali tako je vsak velikonočni praznik poseben, ker nas vedno želi spomniti na posebnost in to na posebnost življenja, ki ob veliki noči dobi spet poseben pomen.
Priznati moramo, da nas k temu razmišljanju, da je življenje dragocenost čez vse in da se zaradi življenja zdrami ves svet, da življenje reši, napeljuje tudi novo nastala situacija pandemije COVID-19.
Hkrati pa nam tudi ta situacija govori, da je še v človeku ali pa v človeštvu zakoreninjena misel, da je življenje potrebno rešiti in to skorajda pod vsako ceno. Do tega spoznanja je prišel tudi Bog in prav po Jezusu Kristusu in njegovem vstajenju od mrtvih, sporočil človeštvu to novico, ki se more dotakniti vsakega izmed nas. Kajti to je dotik Življenja in Ljubezni, ki to življenje vedno ljubi. Celo tako zelo, da ga ljubi večno. In zato je velika noč za kristjane največji praznik, ker nas spominja in opominja na to božjo resnico, da je ljubezen tista, ki zmore vse, kajti z večno ljubeznijo te ljubim, sporoča Bog sam. In praznik velike noči je – preprosto rečeno – to sporočilo.
