Vlada je zamejila končno ceno daljinske toplote pri vseh sistemih daljinskega ogrevanja. Ukrep se bo najbolj poznal na cenah daljinskega ogrevanja, kjer je zemeljski plin glavni vhodni energent. To so Maribor, Jesenice, Trbovlje in Nova Gorica. V Celju zemeljski plin v strukturi energentov daljinskega sistema ogrevanja predstavlja manjši delež.
Ukrep v veljavo stopa že 1. novembra.
Vlada je sprejela dopolnitev uredbe, ki na novo ureja ceno zemeljskega plina za vse sisteme daljinskega ogrevanja. Kot je obrazložil infrastrukturni minister Bojan Kumer, so s tem dosegli zamejitev končne cene daljinske toplote pri vseh sistemih daljinskega ogrevanja v Sloveniji.
Brez ukrepov bi se cene s 1. januarjem začele višati. Povišanja bi lahko dosegla tudi 400-odstotne stopnje glede na enako obdobje lani. Kot je še povedal minister so hoteli s sprejetjem uredbe še pravočasno zamejiti končno prodajno ceno, ki je sedaj še na znosni ravni. Med zaščitenimi odjemalci, za katere prav tako velja regulirana cena, so tudi vrtci, zdravstveni domovi in osnovne šole.
Ukrep bo imel velik vpliv predvsem na sisteme daljinskega ogrevanja, kjer je zemeljski plin glavni vhodni energent. To so Maribor, Jesenice, Trbovlje in Nova Gorica, kjer bodo na mesečni ravni prihranili med približno 120 in 180 evri. V Celju se sprejeta uredba ne bo bistveno poznala, saj je glavni vir za vročevodno omrežje Toplarna Celje, ki toploto in električno energijo proizvaja iz odpadkov in blata iz čistilne naprave, drugi vir je nabava toplote iz Furnirnice Merkscha, kjer je velika kotlovnica na biomaso, šele zadnji in rezervni vir pa je v Celju zemeljski plin.
foto: pixabay
