Vlada Republike Slovenije je v svoje investicijske načrte uvrstila Nadomestno novogradnjo Splošne bolnišnice Celje in za njeno izgradnjo zagotovila 117 mio € proračunskih sredstev. S tem je zagotovila dolgoročno osnovo za nadaljnji prostorski in strokovni razvoj celjske bolnišnice, ki se zadnja leta sooča z velikim pomanjkanjem bolnišničnih postelj, predvsem na internističnih bolnišničnih oddelkih. Zdaj, ko so zagotovljena finančna sredstva, bo bolnišnica začela s postopki javnih naročil, najprej za izdelavo projektov za izvedbo nato pa še za izbiro izvajalcev del. Izgradnja nadomestne novogradnje bo potekala v štirih etapah, njen zaključek pa je predviden leta 2024.
Vlada je sprejela sklep o zagotovitvi sredstev za izvedbo investicijskega projekta Nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje v skupni vrednosti 117.942.191,12 EUR. Investicijski projekt Nadomestna novogradnja Splošne bolnišnice Celje predstavlja dolgoročno osnovo za nadaljnji prostorski in strokovni razvoj bolnišnice ter nadgradnjo programa zdravstvene dejavnosti v smeri izpolnjevanja spremenjenih pričakovanj uporabnikov zdravstvenih storitev zaradi spremenjenih demografskih trendov.
Zgodovina projekta
Splošno bolnišnico Celje sestavljajo starejši in novejši objekti. Medtem, ko se je leta 2008 dokončala modernizacije bolnišnice s približno 30 let trajajočo izgradnjo centralnega bolniškega objekta, se še vedno večji del zdravstvene dejavnosti izvaja v starem delu bolnišnice v objektih, katerih starost sega tudi do 130 let. Tako je stari del bolnišnice za izvajanje sodobne zdravstvene dejavnosti še vedno neprimeren.
Začetki proučevanja možnih rešitev prostorske problematike SBC segajo že v leto 2003. Tako so bila razmišljanja v letih 2003 – 2007 usmerjena k posodobitvi starejših objektov bolnišnice. V ta namen so bili izdelani prostorski preizkusi izvedbe različnih možnih variant, ki niso dale zadovoljivih rešitev opisanih problemov. V tem obdobju je bila izdelana tudi strokovna študija o potresni odpornosti starih stavb, ki je opozorila na problematično potresno varnost objektov SBC, ki so bili zgrajeni pred letom 1964, kot tudi na vprašljivo racionalnost izvedbe statične sanacije starejših objektov bolnišnice.
Tudi študije stroškovne učinkovitosti so pokazale, da se finančna vlaganja v stari del bolnišnice ne izplačajo in da je bolj racionalna in učinkovita rešitev z rušenjem starih objektov in njihova nadomestitev z nadomestno novogradnjo. V letu 2008 je bila izdelana projektna naloga za Nadomestno novogradnjo, ki je bila podlaga za izdelavo investicijske, prostorske in projektne dokumentacije v nadaljnjih letih. Konec leta 2011 je bolnišnica na podlagi izdelane PGD projektne dokumentacije pridobila gradbeno dovoljenje. Čeprav bi se moral projekt izvajati skladno s časovnim načrtom v letih 2010 – 2015, je na žalost junija 2012 finančna kriza tako napredovala, da se je ves investicijski proces praktično ustavil.
Kljub temu so bile v okviru celotnega projekta le izvedene naslednje aktivnosti v skupni vrednosti približno 15 mio EUR:
- izdelana investicijska, projektna in prostorska dokumentacija,
- plačan komunalni prispevek,
- izvedena nekatera pripravljalna dela,
- izveden Urgentni center Celje kot del Nadomestne novogradnje.
Razlogi za investicijo v nove prostore
Razlogov, da v Celju nadomestno novogradnjo močno potrebujemo, je več.
- Več kot polovica bolnišničnih oddelkov je še vedno nastanjena v starih prostorih, ki so za izvajanje te dejavnosti neustrezni, saj v njih ni bilo opravljenih večjih gradbenih posegov, ki bi izboljšali namestitvene in druge standarde. Poleg tega je bilo zaradi finančne situacije v zadnjih letih na voljo tudi manj sredstev za vzdrževanje objektov.
- Sodobnejši namestitveni standardi so nujni tudi z higiensko-epidemiološkega vidika, saj je vedno več pacientov koloniziranih z večkratno odpornimi bakterijami (ESBL+, MRSA), ki jih je treba ustrezno obravnavati.
- Zadnja leta se stalno povečuje število internističnih pacientov, predvsem na področju kardiologije, gastroenterologije, infektologije in nefrologije. Bolnišnične hospitalne kapacitete na teh oddelkih ne sledijo potrebam po njih, zato bolnišnica nujno potrebuje povečanje posteljnih kapacitete na internističnem področju. Povprečna dnevna zasedenost na omenjenih oddelkih v letu 2016 je 96%, zato se prepogosto zgodi, da morajo pacienti noč ali dve prebiti tudi na bolniški postelji na hodniku.
Pri nekaterih dejavnostih, kot je npr. interventna kardiologija, je pomanjkanje posteljnih kapacitet tudi objektivni razlog za dolge čakalne dobe. Po opravljenih koronarografijah morajo namreč pacienti določen čas ostati na opazovanju v bolnišnici in če teh kapacitet ni zagotovljenih, programa ni možno izvajati.
- V zadnjih letih je v bolnišnicah prišlo do sprememb v načinih zdravljenja, ki so se v veliki meri iz hospitalnega spremenili v ambulantne načine. Pri tem se zasedenost posteljnih kapacitet sicer manjša, vendar pa se na drugi strani povečujejo potrebe po prostorih za drugačne oblike obravnav. Z zametkom Dnevne bolnišnice smo nekaj takšnih prostorov uredili in v njih izvajamo dejavnost internističnega onkološkega zdravljenja, vendar pa je potreb po kapacitetah za dnevno obravnavo pacientov še veliko.
- Z nadomestno novogradnjo bi rešili tudi logistično in funkcionalno neustreznost Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je v ločeni stavbi brez pokrite povezave z glavno stavbo bolnišnice. Paciente moramo tako na vse diagnostične preglede v ostale stavbe bolnišnice voziti čez dvorišče. Občasno lahko ta transport zagotovimo z reševalnimi vozili, vedno pa ne.
- Bolnišnica zaradi pomanjkanja prostora nima možnosti za razvoj dejavnosti geriatrije in paliative.
Nadaljnje aktivnosti
V prihodnjih tednih bo bolnišnica začela s postopki javnih naročil, najprej za izdelavo projektov za izvedbo nato pa še za izbiro izvajalcev del.
Zaradi danih prostorskih pogojev je gradnja načrtovana v štirih etapah, saj je treba pred gradnjo posamezne etape nadomestne novogradnje predhodno delno odstraniti obstoječe objekte starejšega dela obstoječe bolnišnice. Pričetek gradnje se začne z nulto pripravljalno etapo – s prestavitvami komunalnih in energetskih vodov ter ureditve določenega dela energetske infrastrukture. Nato se prva etapa novogradnje zgradi na prostih površinah, druga etapa vključuje porušitev in na njenem mestu gradnjo dopolnilnega objekta k prvi etapi, tretja etapa pa prav tako predvideva rušitev dela obstoječega objekta ter na njenem mestu novogradnjo tretje etape.
Po vsaki izvedeni etapi se bo v posamezne nove prostore preselil del medicinske dejavnosti iz obstoječih prostorov starejšega dela obstoječe bolnišnice, izpraznjeni objekti pa se bodo po preselitvi odstranili, s čimer se bo sprostila nova prosta površina za izgradnjo naslednje etape novogradnje.
Predvidoma bo izvedba vsake od treh etap gradnje trajala po dve leti. Zaključek gradnje pa je predviden v letu 2024.
