Vlada potrdila sporno traso tretje osi; napovedana pritožba na ustavno sodišče


Vlada je na včerajšnji seji izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug. Zaradi posegov v kmetijska zemljišča je sklepu sicer nasprotoval kmetijski minister.

Lokalne civilne iniciative, ki nasprotujejo tej trasi, so napovedale pritožbo na ustavno sodišče. Pri tem so dodali, da je vladina odločitev slaba iz regionalnega, prometnega, okoljskega in finančnega vidika. Izbrali so jo na podlagi študije variant, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih.

Podajamo povzetek argumentov Združenih civilnih iniciativ

Mestna občina Velenje in Ministrstvo za okolje in prostor zagovarjata traso hitre ceste, ki ne bi povezovala Celja in Velenja, kot je cilj 3RO. Predlagajo bližnjico do Ljubljane po dragi in zahtevni trasi, ki ni v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

Od leta 2007 smo že 18-krat podali pripombe na vrednotenje tras. Zakaj? Kmetijske površine so prešteli napačno. Vrednotenje je napačno, kar je Vlada sama ugotovila leta 2011. V prometni študiji so ponaredili so število delovnih mest v Celju.

Vlada od lani vztraja pri varianti, ki jo je že sama ovrgla! Ta trasa F2-2 je neutemeljena, ker predlaga novo cesto tam, kjer sedanje zadostujejo. Ker pa promet ostaja med večjimi mesti, želijo zgraditi še eno 4-pasovnico med Velenjem in Celjem. Tako kot TEŠ6. Želijo zgraditi obe, čeprav bi bila ena čisto dovolj.

Predlog F2-2 po nepotrebnem troši 188 mio eur, uničuje 46 ha kmetijske zemlje več, ruši 43 hiš in škodi ostalim regijam, ki potrebujejo boljše ceste. Korošcem škodi, ker bi se denar za njihovo cesto porabil tu. Gradnja bi bila 3 leta in pol daljša, trije tuneli pa gradnjo še dodatno dražijo in podaljšujejo. 33 tisoč Velenjčanov bi že imelo cesto, če ne bi županova ekipa vztrajala pri nesprejemljivih predlogih.

Predlagamo, naj se cesta med Velenjem in Arjo vasjo zgradi vzporedna hitra cesta, kar bi bilo zgrajeno 3 leta in pol prej. Argument, da bi sprememba trase povzročila zamudo zato ni resničen. Rekonstrukcija obstoječe v 4-pasovnico (kot pri Trzinu) pa sploh ne zahteva DPN-ja. Obe možnosti prihranita 188 milijonov ali več in kmetijsko zemljo. Če pri 2. tiru država išče 200 milijonov – tu so!

Naj ponovim. Na tem shodu že 19-tič zahtevamo ponovno vrednotenje tras. Izražamo nestrinjanje predlogom, ki ni skladen ne s prometno, ne s prostorsko strategijo in ne z Alpsko konvencijo. Zahtevamo umestitev cenejše, hitreje izvedljive, prometno učinkovite in kmetijstvu neškodljive trase med Velenjem in Celjem.