Cestna povezava Koroške in Bele krajine je znana tudi pod imenom tretja razvojna os, katere potek pa je v zadnjih letih predmet žgočih razprav. To velja tudi za odsek med Velenjem in avtocesto A1. Zbornica za arhitekturo in Mestna občina Celje sta sinoči v Celjskem domu pripravili posvet, kjer so največ pozornosti namenili smiselnosti najbolj zahodne oz. F 2-s in najbolj vzhodne trase F6. Slednja teče po obstoječi magistralki od Arje vasi proti Šaleški dolini.
Ministrstvi za okolje in prostor ter infrastrukturo trenutno največ truda vlagata v umeščanje optimizirane trase F 2-2 Velenje-Šentrupert v državni prostorski načrt. Znana so nasprotovanja civilnih iniciativ v Braslovčah, Polzeli in Šmartnem ob Paki. O tej trasi se je negativno izrekla tudi vsa prisotna arhitekturno-krajinska-prostorska stroka, ki je opozorila tudi na bistveno višje stroške.
Dr. Matej Ogrin je opozoril, da če bi se sploh prebralo obstoječe prometne resolucije in strategije, bi bilo jasno, kje bi tekel odsek. Postregel je tudi s podatkom, da ima Slovenija s 384 km avtoceste na milijon prebivalcev vodilno mesto v EU.
Urban Jeriha iz inštituta za politiko prostora je izpostavil, da gre danes 2/3 prometa južno od Velenja proti Celju in le tretjina proti Ljubljani. Opozoril je na še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da je v študijah trase veliko netočnih podatkov, ki so posledično prevesili tehtnico za traso mimo Braslovč.
S pomanjkljivostmi v osnovnem elaboratu se je strinjal tudi Rado Romih iz RC Planiranje Celje, ki je bil eden od ocenjevalcev osnovne študije.
Arhitekt Janko Rožič je menil, da je 3. os zadnja priložnost za trajnostno načrtovanje tega prostora, ki je bil začrtan že v rimskih časih. V nasprotnem primeru bi poleg vsega izgubili goro Oljko, ki bi morala biti krajinski spomenik.
Arhitektka Mateja Kričej je izpostavila, da je trasa F6 topografsko veliko ustreznejša. Treba je premagati manj višinskih metrov, porušiti veliko manj objektov oz. jih zgraditi na novo. Vse to bi se zelo opazno poznalo tudi pri ceni izvedbe. S prihranki bi smiselno obnovili alternativno mrežo cest.
Za traso mimo Braslovč so jasno podporo izkazali samo predstavniki Mestne občine Velenje, ki verjetno upravičeno opozarjajo na možnost velikih zastojev ob zgolj širitvi obstoječe magistralke. Prav tako je težava gosta poselitev novogradenj tik pred Velenjem. Zahodno različico je podprla tudi poslanka SMC Janja Sluga, ki je izpostavila, da se s 3. osjo ukvarja že 6. vlada zapored.
Celjski župan Bojan Šrot je pozval k zdravemu razumu, da se pred dokončno odločitvijo vlade še enkrat premisli, kaj je najbolj optimalna rešitev. Sam podpira traso iz Arje vasi, pritegnila pa sta mu tudi predstavnika celjske obrtno-podjetniške zbornice in gospodarstva. K preverbi podatkov je pozval tudi župan Slovenj Gradca, Andrej Čas.
Med protiargumenti za zahodno različico so prisotni poudarjali večje izgube kmetijskih zemljišč in uničenje krajine. Ob slišanem se ne moremo ogniti začudenju zakaj osnovne študije enostavno niso vsebovale nekaterih parametrov, ki bi že davno utemeljeno vplivali na odločitev za najbolj idealno traso.
Zaradi obsežnega materiala o tematiki priporočamo ogled spletišča CI Braslovče (klik!)
