Kot kaže zadnja raziskava ključnih kazalnikov zdravja, je zdravje prebivalcev občine Celje, v primerjavi s kazalci na ravni države, po večini na zadovoljivi ravni.
Slika zdravja postane nekoliko drugačna, če splošno zdravstveno sliko Slovenije preslikamo v Evropsko povprečje, saj je Slovenija v skupini evrospkih držav (28 EU + 6 nečlanic) pogosto v družbi tistih, katerih kazalniki zdravja niso najboljši.
Rezultati letošnje raziskave zdravja v občini Celje sicer ne odstopajo veliko od lanskih.
Kot v letošnji raziskavi ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v naši občini trajala povprečno 14,1 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju. Nad povprečjem pa smo pri prejemanju zdravil za sladkorno bolezen in prejemanju zdravil proti strjevanju krvi.
Nad slovenskim povprečjem smo tudi pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi. V občini Celje je bilo teh oseb 2,9 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 2,1. Nekoliko nad povprečjem pa smo tudi pri stopnji bolnišničnih obravnav zaradi možganske kapi (Celje: 2,8 na tisoč prebivalcev; Slovenija: 2,6 na tisoč prebivalcev).
Raziskava kaže, da smo pri številu novo odkritih rakavih obolenj pod slovenskim povprečjem. V občini Celje so lani na novo odkrili 550 primerov raka na 100 tisoč prebivalcev, slovensko povprečje pa je 559 novih primerov raka. Še najbolj izstopamo pri na novo odkritih rakavih obolenjih debelega črevesa in danke. V občini Celje je bilo v preteklem obdobju odkritih 87 novih primerov na 100 tisoč prebivalcev, slovensko povprečje pa je 77, torej kar za 10 primerov manjše. Tukaj gre izpostaviti tudi dejstvo da je odzivnost v programu SVIT v občini Celje (60,4 %) kar za 4 % manjša od povprečne odzivnosti na ravni države (64,3 %).
Malenkost nad povprečjem smo tudi pri na novo odkritih primerih raka dojke (Celje: 122 na 100 tisoč prebivalcev, Slovenija: 118 na 100 tisoč prebivalcev) in raka pljuč (Celje: 67 na 100 tisoč, Slovenija: 64 na 100 tisoč).
Splošna umrljivost je v občini Celje veliko pod slovenskim povprečjem. V občini celje je lani umrlo 834 oseb na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko je v Sloveniji ta delež 943 umrlih. Nekoliko pod povprečjem je v občini Celje umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni in raka. Zaradi bolezni srca in ožilja jih je v Sloveniji lani umrlo 83 na 100 tisoč prebivalcev, v Celju pa je bilo smrti zaradi tega vzroka približno 13 % manj (72 umrlih zaradi omenjenega vzroka). Zaradi vseh vrst raka je v Sloveniji lani umrlo 165 na 100 tisoč prebivalcev, v Celju pa je zaradi vseh vrst raka umrlo 159 na 100 tisoč prebivalcev. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 20 na 100 tisoč prebivalcev, kar je enako kot znaša slovensko povprečje.
Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventivi so podatki za celje naslednji: telesni fitnes otrok je skoraj točno na slovenskemu povprečju, prekomerna prehranjenost otrok je veliko nižja od slovenskega povprečja (v Celju imamo kar za 3 % manj otrok s prekomerno težo), stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila na ravni slovenskega povprečja, delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil veliko nižji od slovenskega povprečja (v Sloveniji je 9 % povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v Celju “samo” 6,6 %), presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila v Celju 72,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.
Kaj pa slovensko zdravje v primerjavi z Evropo?
Glede na zadnjo raziskavo OECD iz leta 2016 (nova izdaja raziskave, ki jo OECD izdela vsaki dve leti, se pričakuje konec novembra 2018) so podatki za Slovenijo v primerjavi s 34 evropskimi državami (28 EU + 6 nečlanic) naslednji: pri novo odkritih primerih raka smo nad evropskim povprečjem (prva deseterica držav), pri splošni umrljivosti prebivalcev smo malenkost nad evropskim povprečjem (prva petnajsterica držav), umrljivost zaradi raka je v Sloveniji nad evropskim povprečjem (prva peterica držav), umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni je na rangu evropskega povprečja. Po številu samomorov je Slovenija med evropskimi državami v samem vrhu, pred nami je samo Litva.
vir: NIJZ in OECD
