Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil podatke o zdravju v slovenskih občinah. Kazalniki zdravja so se na več področjih na ravni države izboljšali, na rezultatih nekaterih kazalnikov pa je zaznan vpliv pandemije. Kljub temu mnogi zdravstveni kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja Slovencev. V MOC je približno tretjina kazalnikov pod slovenskim povprečjem, tretjina na slovenskem povprečju, tretjina pa nad. Spodaj predstavljamo podrobne podatke o tem, kakšno je zdravje ljudi v Mestni občini Celje in v sosednjih občinah.
Prenovljena spletna aplikacija prinaša številne izboljšave in nove možnosti: lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine. ?✅
ℹ️ https://t.co/ucjPJwxws9— NIJZ (@NIJZ_pr) May 13, 2022
Dejstva o aktualnem zdravstvenem stanju v Mestni občini Celje
V Mestni občini Celje se je v lanskem letu po nekaj letih padanja povečalo skupno število na novo odkritih rakavih obolenj. V MOC je bilo povprečje (2014-2018) na novo odkritih primerov raka primerov raka na 100.000 prebivalcev 509 (leto prej za obdobje 2013-2017 pa 509). Še vedno pa smo v tem parametru krepko pod slovenskim povprečjem, ki znaša 568 primerov novih primerov raka na 100.000 prebivalcev.
Glede na najpogostejše vrste odkritih rakavih obolenj je Celje nad slovenskim povprečjem le pri raku debelega črevesa in danke. Te vrste raka je bilo v obdobju 2014-2018 odkritih 74 primerov na 100.000 prebivalcev (v obdobju 2013-2017 pa 69), slovensko povprečje je 65 (lani 67). Zelo pod povprečjem pa smo pri raku pljuč, saj beležimo 51 primerov na 100.000 prebivalcev (lani 66), slovensko povprečje je 69 (lani 68). Od slovenskega povprečja zelo odstopamo tudi pri novoodkritih primerih raka dojke. Beležimo namreč “le” 98 primerov na 100.000 prebivalcev (lani 109) medtem ko je slovensko povprečje 125 primerov na 100.000 prebivalcev.
V naši soseščini v skrbi predvsem občutno nadpovprečno število novih primerih raka debelega črevesa in danke v občinah Dobrna (78 novih primerov na 100.000 prebivalcev) in Štore (73 primerov) ter novih primerih raka dojke v Laškem (151 novih primerov na 100.000 prebivalcev).
Umrljivost se je povečala predvsem na račun pandemije covida-19
Splošna umrljivost (petletno povprečje v letih 2016 do vključno 2020) se je tokrat občutno zvišala, kar je posledica epidemije covida-19. V Celju je bila ta v omenjenem petletnem obdobju v povprečju 941 umrlih na 100.000 prebivalcev (lani 917), slovensko povprečje za petletno obdobje 2016-2020 pa je 922 (lani 909). Najvišjo splošno umrljivost v naši soseščini še vedno beležijo v Dobrni, a se je ta glede na prejšnje obdobje znižala.
Umrljivost zaradi vseh vrst raka (0-74 let za obdobje 2016-2020) v MO Celje se je tudi tokrat znižala. Lani je bilo to povprečje še 146 umrlih na 100.000 prebivalcev, letos pa je 145. Slovensko povprečje je 156 (lani 160). V naši soseščini po tem parametru izstopa predvsem občine Štore (194), Dobrna (176), Laško (164) in Vojnik (167), ki so visoko nad slovenskim povprečjem.
Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (0-74 let za obdobje 2016-2020) se je v MO Celje znova nekoliko zvišala in znaša 88 umrlih na 100.000 prebivalcev (lani 84), kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 71 umrlih. V tem parametru sta iz naše soseščine visoko nad povprečjem še občine Laško (76), Žalec (74), Dobrna (113) in Štore (112).
Stopnja umrljivosti zaradi samomora (za obdobje 2016-2020) se je nekoliko povečala in je 19 umrlih na 100.000 prebivalcev (lani 22), v Sloveniji je povprečje 18. Največjo samomorilnost v naši soseščini beležijo v občinah Šentjur (31), Vojnik (32), Štore (22) in Dobrna (28). Drugod se kazalnik giblje okoli slovenskega povprečja.
Umrljivost zaradi raka pljuč (za obdobje 2016-2020) se je znova nekoliko znižala in je pod slovenskim povprečjem. Za rakom pljuč tako umre povprečno 33 oseb na 100.000 Celjanov (lani 34). Slovensko povprečje je 39. Največjo umrljivost zaradi raka na pljučih v naši soseščini, in edino nad slovenskim povprečjem, beležijo v občini Štore s kar 62 umrlimi na 100.000 prebivalcev.
Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v MOC trajala povprečno 18,5 koledarskih dni na leto (lani 16,8), v Sloveniji pa 18,0 dni (lani 17,7). V vseh ostalih občinah v celjski soseščini je bolniška odsotnost trajala krepko čez 20 dni, razen v Žalcu (dobrih 19 dni).
Odzivnost na presejalne programe v MOC (za leto 2020): Odzivnost v programu SVIT (za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke) je 60,9 %, kar je sicer 1 % manj kot leto prej in še vedno pod slovenskim povprečjem 64,4 %. Odzivnost v programu ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu) je bila 70,4 %, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 69,5 %. Odzivnost v programu DORA (zgodnje odkrivanje raka dojk) je bila 78,2 %, kar je nad slovenskim povprečjem, ki je 76,7 %.
Glavni zdravstveni poudarki za Mestno občino Celje
Zdravstveno stanje in umrljivost
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 18,5 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil blizu slovenskemu povprečju, za sladkorno bolezen pa višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,6 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
- Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja.
- Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 19 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.
Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,4 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil nižji od slovenskega povprečja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 60,9 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,4 %, v Sloveniji pa 69,5 %.
Vse podrobnosti o zdravju v Celju najdete tukaj.
B.S., vir: NIJZ
