V Zgodovinskem arhivu Celje so potegnili črto pod lanskim letom. Trenutno v ZAC hranijo dobrih 9 tekočih kilometrov arhivskega gradiva razporejenega v 1.765 fondov in zbirk. Območje njihove pristojnosti obsega 14 upravnih enot, in sicer celotne Savinjske statistične regije, kakor tudi Posavja.
S svojimi sodelavci na območju med Rinko in Sotlo ter od Pohorja do Save pokrivajo več kot 500 javnopravnih oseb, in sicer z obiski na terenu ter z opravljanjem izobraževanj in svetovanj.
V letu 2023 so bili sodelavci arhiva v rednih stikih s predstavniki 215 ustvarjalcev arhivskega gradiva (pri 84 je bil opravljen strokovni nadzor), ob tem se je začetnega in dopolnilnega izobraževanja pri Zgodovinskem arhivu Celje v letu 2023 udeležilo 324 posameznikov.
V letu 2023 je arhiv obiskalo približno 1.500 oseb, še največ od teh je bilo skupin šolarjev, ki se jim predstavi delovanje arhivske javne službe. Nekaj je bilo tudi obiskovalcev razstav, tistih, ki si jih je bilo moč ogledati v prostorih (razstavi Je bilo v Celju dovolj mostov? in Filatelija v arhivih), še več pa jih je videlo razstave arhiva na prostem, ko so gostovale na javnih površinah v Štorah, Slovenskih Konjicah in v Celju.
Arhiv je vpet tudi v mednarodno strokovno sodelovanje z arhivi v regiji in po Evropski uniji, če izpostavimo le izdajo publikacije z evropskimi arhivi ob mednarodnem arhivskem tednu ter gostovanje razstave Vino na meji/Vino na granici, ki se je zvrstilo na Hrvaškem v preteklem letu kar na šestih vidnih lokacijah.
Sicer pa največji delež angažmaja v smislu uporabe arhivskega gradiva vzame zaposlenim delo na zagotavljanju dostopa do arhivskega gradiva v upravne namene. V letu 2023 je bilo v Zgodovinskem arhivu Celje rešenih kar 1.819 vlog v upravne namene, v čitalnici pa se je med letom zvrstilo okrog 500 uporabnikov, ki so gradivo potrebovali pretežno za znanstveno-raziskovalne in publicistične namene.
Skozi leta se tako vedno bolj dokazuje ključna državotvorna vloga arhiva, ki državljanom stoji ob strani, ko potrebujejo konkretne informacije ob izvajanju različnih postopkov ali raziskav.
ZAC pred prostorskimi izzivi
Ob kadrovskih in strokovnih izzivih, ki jih ZAC rešuje sproti, utegne v prihodnosti postati zaznaven prostorski izziv arhiva, saj je po ocenah na terenu trenutno v hrambi pri ustvarjalcih približno 20 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. Zakonski rok predaje gradiva po eni strani, po drugi pa postopno prehajanje na elektronsko poslovanje pri ustvarjalcih tako vedno bolj kličeta k predaji arhivskega gradiva.
Rešitev prostorskih izzivov se v prihodnosti ponuja v nakupu preostalega dela stavbe na sedanjem naslovu Teharska cesta 1 v Celju in predvsem v pripadajočem zemljišču ob stavbi, ki bi omogočil v prihodnosti prostor širitve s prizidkom skladišč. V delu kleti, ki je danes v zasebni lasti, bi lahko del dejavnosti preusmerili v izvajanje javne službe, ki bi se povezala z izobraževalno dejavnostjo (predavalnica, razstavišče) ali pa z izvajanjem postopkov sodobnega centra za digitalizacijo ali restavratorsko in konzervatorsko delavnico.
Direktor ZAC, dr. Borut Batagelj je ob tem izpostavil: »Prva faza, v kateri trenutno smo, je proučitev možnosti za izvedbo odkupa s strani države od zasebnega lastnika. Verjamem, da vizijo širitve podpira tudi ustanovitelj in glavni financer arhiva Ministrstvo za kulturo, ki skozi potrjevanje izvajanja strategije javnega zavoda temu doslej ni izražalo nasprotovanja. Vizijo iskanja rešitev na eni zaokroženi lokaciji je minuli petek, 1. 3. 2024, ob obisku v arhivu podprl celjski župan Matija Kovač ter izpostavil izredno pomembno vlogo arhiva za lokalno skupnost. Rešitev izvajanja regionalne javne službe na eni lokaciji, kjer arhivsko gradivo hranimo, urejamo, obdelujemo, popisujemo, digitaliziramo in obenem nudimo le-temu dostop preko čitalnice in drugih virtualnih rešitev, je gotovo najboljša rešitev. Z vidika širitve nalog arhivske javne službe ter zaradi kadrovske in vedno bolj informacijsko-tehnološko zahtevne infrastrukture ne bi bilo smiselno iskati rešitev v prihodnosti še na drugih lokacijah.«
»Trenutno sicer velja, da ima Zgodovinski arhiv Celje med slovenskimi arhivi zagotovljene boljše pogoje za opravljanje javne službe, toda trditev se bolj naslanja na situacijo, ko je v drugih slovenskih arhivih stanje zaenkrat precej bolj alarmantno kot v Celju, pri čemer pa velja, da v Zgodovinskem arhivu Celje vidimo še veliko možnosti, ki bi omogočile državljanom boljše storitve in dostop do arhivskega gradiva,« je dodal Batagelj.
Slovenski arhivi se v zadnjih desetletjih soočajo s širjenjem pristojnosti opravljanja javne službe. Ob praktično že nekaj desetletij istem stanju zaposlenih sproti konstantno narašča količina prevzetega arhivskega gradiva, vzporedno s tem se povečuje potreba po uporabi arhivskega gradiva, novi izzivi pa so predvsem zaznamovani z digitalizacijo in obvladovanjem digitalnega arhivskega gradiva.
