Včeraj smo poročali, da bo Direkcija za vode vložila evropska sredstva v vzpostavitev protipoplavnih ukrepov, ki bodo pred poplavami zaščitili nadaljnjih tisoč Celjanov. Nekoliko višje ob toku Savinje pa imajo vse drugačne probleme.
Zaskrbljeni župan Braslovč, Tomaž Žohar, se je z javnim pismom obrnil na predsednika vlade Roberta Goloba, v katerem opozarja na nevzdržno situacijo stanovalcev 142 hiš na območju Braslovč, oziroma Letuša. Za razliko od drugih poplavljenih v avgustovskih poplavah ti 20 odstotnega predplačila za obnovo hiš niso dobili, ker je bilo celotno naselje predvideno za selitev. Iz predlaganega državnega prostorskega načrta (DPN), katerega strokovne podlage so še izpred poplav, pa izhaja, da pravne podlage za njihovo selitev sploh ni.
“Po več kot pol leta od poplav smo zašli v slepo ulico,” je zato na oblast besen župan Žohar, saj meni, da so ta čas izgubili za pot v napačno smer.
“Namreč ti ljudje so evidentirani za predvideno selitev, preselitev, dejstvo je, da za to nimajo pravne podlage in zaradi tega niti niso dobili 20-odstotnega predplačila in šest mesecev niso vlagali v obnovo in so največji oškodovanci. To je nesprejemljivo,” je dejal za oddajo Svet na Kanalu A.
Vlada sprejela sklep o pripravi DPN, ki pa ima tri velike pomanjkljivosti
Kot zapiše v odprtem pismu, objavljenem na Facebooku, ima sklep o pripravi DPN, ki ga je vlada sprejela 25. januarja, tri ključne nesprejemljive napake oz. pomanjkljivosti:
Ne zajema namreč območja celotnega porečja reke Savinje – od Solčave do Laškega ampak samo območje v Spodnji Savinjski dolini, kar je po županovih besedah na osnovi ogroženosti ljudi in vseh strokovnih dejstev absolutno nesprejemljivo.
Drugič, Strokovne podlaga DPN-ja so stare – iz leta 2016, novelirane marca 2021, kar pomeni, da ne zajemajo 500 letnih vod, da ne upoštevajo lanskih poplav in posledično vsej ogroženih in poplavljenih naselij.
In tretjič, da noben protipoplavni projekt v Sloveniji ni vključen in definiran kot prednostni in prioritetni projekt v Zakonu o obnovi po poplavah ali pa v Interventnem zakonu.
Po “rešitvi”, ki jo predlaga država, bi naselje postalo otok
Rešitev za njihovo območje, ki jo predlaga država, namreč zaščita levega brega Savinje zgolj z nasipi, je za župana Žoharja nedopustna. “Mi ne rešujemo življenj samo ljudi v Letušu, ampak po celotnem porečju gor in dol vse do Celja,” je dejal za Svet na Kanalu A. Nasprotuje tudi načrtovani izgradnji suhega zadrževalnika na tem območju s kapaciteto 2,5 milijona kubičnih metrov vode.Ta bi po Županovih besedah naselje s približno 50 hišami v primeru poplav naredil za otok, kjer bi po eni strani tekla Savinja, na drugi pa bi bil zadrževalnik, je kritičen.
“Tukaj so ljudje v smrtni nevarnosti”
Da ta območja, kjer se načrtuje preselitev, za življenje niso primerna, je že kmalu po poplavah opozoril hidrolog Rok Fazarinc ter dodal, da so tukaj ljudje dejansko v smrtni nevarnosti, če se takšne poplave ponovijo.
Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic pa je v oddaji Svet dejal, da gredo aktivnosti v smeri krepitve odpornosti za primer podobnih ekstremnih primerov naprej in da se ljudje lahko zanesejo nanje.
Spomnil je, da je bila med jesenskim obiskom Goloba v Braslovčah in kasneje tudi na zboru občanov predstavljena temeljita študija, ki je pokazala, kakšna so tveganja na tem območju in kaj je treba storiti. Zaradi tega so tudi objekti na seznamu evidentiranih objektov za morebitno odstranitev.
Glede pravne podlage za preselitev, ki je ni v obstoječem predlogu DNP pa je Šefic dejal, da je na enem od sestankov jasno poudaril, da bo, če bi se v prihodnosti izkazalo, da je sklep pomanjkljiv, podal predlog predsedniku vlade, da se dopolni. Za zdaj pa sicer nima argumentov za to, da bi sklepu nasprotoval.
