V preteklih dneh smo poročali o kar nekaj pomislekih in pripombah na dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje (OPN), ki so jih izrazile različne civilne iniciative in krajevne skupnosti.
Danes, ko se izteka javna razgrnitev predlaganega osnutka OPN, se je v zvezi s tem na Facebooku oglasil celjski župan Matija Kovač, predstavil svoj pogled na prostorsko planiranje v mestu in odgovoril na nekatere pomisleke.
Kovač pravi, da je bilo v dopolnjenem osnutku upoštevanih 40 % pobud, ki so prispele do konca leta 2013, usklajevanje z državnimi organi je trajalo “nerazumnih 10 let”, pobude, ki so prispele po letu 2013 pa se zbirajo in bodo obravnavane ob prvih spremembah in dopolnitvah OPN.
Trenutno veljavni prostorski plan je iz leta 1983, MO Celje pa je brez resne posodobitve krovnega prostorskega akta že predolgo, kar se po Kovačevih besedah odraža v številnih parcialnih, izsiljenih in velikokrat ne najboljših rešitvah, pa tudi v številnih zamujenih razvojnih priložnostih v preteklih letih.
V uvodu svojega zapisa župan MO Celje izpostavlja, kaj vse so na mestni občini naredili, da bi načrtovan prostorski načrt čim bolj približali ljudem. Razgrnitev je potekala dlje od predpisanih 30 dni, v tem času so opravili štiri zelo odlično obiskane javne obravnave, trikrat tedensko so obravnavali individualna vprašanja.
Največ vprašanj v razpravi je bilo vezanih na podane pobude za spremembe namenske rabe zemljišč iz kmetijskih v stavbna. Glede tega župan pojasnjuje, da so v dopolnjenem osnutku upoštevane in obravnavane pobude, ki so prispele do 31. 12. 2013, vse pobude, ki so bile podane po tem datumu, pa se zbirajo in bodo obravnavane ob prvih spremembah in dopolnitvah OPN. Upoštevanih in s strani nosilcev urejanja prostora potrjenih je bilo okoli 40% pobud.
Je OPN zaradi tega zastarel?
Na to samozastavljeno vprašanje župan odgovarja, da je žal postopek usklajevanja dokumenta z državnimi organi trajal nerazumno dolgih 10 let, kar je za občino zagotovo pomenilo določeno razvojno zavoro. “Ne pomeni pa, da dolgoročne rešitve niso več aktualne,” dodaja. Te so po njegovih besedah usmerjene v zagotovitev ustrezne prometne mreže, zadostnih površin za razvoj gospodarstva, za gradnjo in obnovo stanovanjskih območij ter za druge dejavnosti ob velikih omejitvah, ki jih predstavljajo poplavna ogroženost, degradacija tal, varovane naravne in kulturne vrednote, obstoječa poselitev, industrija, prometnice in druga infrastruktura ter ohranjanje skupne kvote kmetijskih zemljišč.
Kot pravi župan, se tak načrt sprejema za več desetletij vnaprej in se bo zagotovo še prilagajal potrebam. “Tudi trenutno veljavni Celjski prostorski plan iz leta 1986 še ni v celoti realiziran in ga OPN v marsičem povzema,” dodaja.
V katero smer gredo pobude in kje so glavne spremembe
Kot nadaljuje župan, se večina upoštevanih individualnih pobud nanaša na širitev stavbnih zemljišč na območjih obstoječe poselitve.
“Pri dolgoročnem načrtovanju je pomemben poudarek na preprečevanju konfliktnih situacij v prostoru, ki jih imamo danes v Celju že precej. S ciljem, da se srečevanje nekompatibilne rabe prostora v prihodnje zmanjšuje, se določene dejavnosti ali bivanje v prihodnosti postopoma opušča. OPN zato določa omejitve pri novogradnjah, nikakor pa ne posega v obstoječe dejavnosti.”
Kaj pa pomisleki in pripombe?
Kot pravi Kovač, bo med pripombami zagotovo kar nekaj upravičenih, ki jih bo mogoče upoštevati. “Nekatere pa bodo, glede na omejitve, ki jih imamo pri spremembah namenske rabe in enot urejanja prostora, morda tudi predmet prihodnjih dopolnitev ali še pogosteje, predmet obravnave v okviru Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so predpisani večino večjih območij novo določenih stavbnih zemljišč.”
Kot dodaja, je treba jasno povedati, da se noben poseg v prostor ne more zgoditi brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja, vse bolj kompleksne ureditve pa pred tem zahtevajo še izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Pri vsakem OPPN ponovno vključeni nosilci urejanja prostora, ki se opredelijo do prostorskih, zdravstvenih, varnostnih in drugih vidikov, ter širša javnost, ki se do predlogov izreka v okviru javnih razgrnitev.
Zakaj je treba OPN sprejeti v najkrajšem možnem času
Mestni občini Celje se s sprejetjem novega OPN-a mudi, saj je “prostorski razvoj okolja zelo pomemben zaradi vzdrževanja ravnovesja zagotavljanja delovnih mest, zadostnih in cenovno dostopnih stanovanjskih možnosti in s tem povezanega demografskega stanja, ustrezno dimenzionirane prometne in komunalne infrastrukture, za varovanje življenj in premoženja pred potencialno škodljivimi okoljskimi vplivi ter za varovanje naravne in kulturne dediščine.”
Mestna občina Celje je po Kovačevih besedah brez resne posodobitve krovnega prostorskega akta že predolgo, kar se odraža v številnih parcialnih, izsiljenih in velikokrat ne najboljših rešitvah, pa tudi v številnih zamujenih razvojnih priložnostih v preteklih letih.
“Novi občinski prostorski načrt bo osnova za delo na področju prostorskega načrtovanja in zemljiške politike v prihodnje, pri kateri bomo uveljavljali načela transparentnega, odgovornega in pravičnega načrtovanja,” svoje pisanje zaokroža župan MO Celje, Matija Kovač.
