Kadar fotograf vstopi v povsem neznano kulturno okolje in geografsko krajino, ima na voljo več možnih pristopov, kako bo zajel videno in kako bo predstavil doživeto izkušnjo. Pristop ustvarjalca Tomaža Črneja je povsem avtorski v tem, da so njegove fotografske podobe napolnjene z vsebino, ki se oddaljuje od dokumentarnega nizanja etnoloških narativov. Serije podpisuje osebni umetniški jezik, nekakšna alternativna dokumentarnost, prežeta z distanco, igro formalnih likovnih asociacij in drobnih vsebinskih metafor. Fotograf se kot začasni obiskovalec daljne dežele čudi prizorom, ki jih srečuje na poti in jih prevaja v kompozicije, napolnjene predvsem s podobnostmi in razlikami med potezami pokrajine in ljudi, različnimi interjerji in stvarmi, ki včasih kot tujki, včasih kot neločljivi deli prostora in edina sled človeka nastopajo v vlogi glavnega protagonista posnete fotografije.
Razstava obsega tri serije fotografskih del, ki jih je Tomaž Črnej ustvaril po vrnitvi s treh potovanj v Mongolijo (med leti 2008 in 2010 ter leta 2017) in jih skupaj kot zaokrožene celote prvič predstavlja javnosti. Prva serija so diptihi, v katere je Črnej ujel njemu neobičajne, ponavljajoče se motive vsakdanjih reči tamkajšnje sodobne realnosti. Analogije fotograf išče tako v kompoziciji, oblikah in barvnih formulacijah kot v funkciji predmetov, razlike pa izpostavlja v občutju lokacije in v izboru potez doživete okolice. Fotograf, ki se znajde v vlogi prišleka, sprva pristransko prepoznava vzorce njegove izkušnje neznane dežele in jih z lastnim izborom kategorizira na pretežno formalen oziroma estetski način. Spoj dveh prizorov posledično dobi novo plast sporočila, ki deluje kot razglednica ustvarjalčeve domišljije. Druga serija predstavlja izbor samostojnih in skupinskih portretov, kjer lahko slutimo avtorjevo približevanje življenju v urbanih in nomadskih mongolskih skupnostih, tudi če ne razberemo povsem, kakšen odnos je fotograf dejansko vzpostavil s tamkajšnjimi ljudmi. Člane družin ujame v običajne pozirane skupinske portretne fotografije, posnete v njihovem domu, pastirje in lovce pa nasprotno portretira posamezno in dinamično sredi prvinske narave. S slednjimi se še najbolj približa zakonitostim dokumentarne fotografije, pri kateri branje podobe vnovič narekujejo lokacija, predmeti in podrobnosti posnete okolice. Osupljiva mongolska pokrajina – mogočne širjave stepe in puščave, dolge ceste in samotne poti – že sama po sebi daje moč fotografiji, vendar jo Črnej nadgradi z osebnim občudovanjem tudi v tretji fotografski seriji. V njej podobe napolni z odsotnostjo človeka. Sledi civilizacije so prisotne kot tujki, ostanki ali oaze v prostrani pokrajini. Ustvarjalec jim ponudi glavno vlogo tako, da jih izpostavi s centralno poudarjeno kompozicijo in ujetimi barvnimi kontrasti na velikih formatih.
Mazalaai je mongolsko poimenovanje ogrožene podvrste rjavega medveda (Ursus arctos gobiensis). Ker je zanj značilno, da preživi v neizprosnih pogojih, ki jih narekujeta klima in pokrajina v puščavi Gobi, je močan simbol in prispodoba življenja v Mongoliji. Po njem je poimenovan tudi prvi mongolski nanosatelit, ki so ga leta 2017 izstrelili z namenom preučevanja podnebnih sprememb in zaščite okolja. Istega leta je Črnej na zadnje obiskal Mongolijo. Še vedno kot oddaljeni očividec, »neznano telo«, ki opazuje in posredno beleži (ne)spremenljivost pokrajine v času, tokrat avtor ni več umetno ustvarjal vizualnih analogij. S ponavljajočim iskanjem banalnih ostankov življenja, kontrasta med naravnim in umetnim, prvinskim in za človeka nujnim, zemeljskim in nadzemeljskim je kreativno zabeležil vtise azijske pokrajine, v kateri je čutiti tako apokaliptično tesnobo kot sublimnost vztrajanja.
Tomaž Črnej (1963, Celje) se je začel s fotografskim medijem ukvarjati kot samouk. Zanima ga avtorska fotografija, ki združuje elemente dokumentarnega in narativne fikcije. Pozornost je pritegnil s Slovenija Press Photo 2010 nagrajeno serijo Napaka, ki jo je leta 2010 predstavil v galeriji Plevnik – Kronkowska (Celje) in na mednarodni skupinski razstavi Kontinuiteta v Centru sodobnih umetnosti Celje. Za portreta iz predstavljene serije na razstavi Mazalaai je bil Črnej nagrajen leta 2008 na natečaju National Geografic, leta 2011 pa so bili njegovi diptihi It’s All In Your Mind uvrščeni v ožji izbor za nagrado EMZIN fotografija leta in prejeli častno omembo na natečaju Slovenia Press Photo. S fotografsko serijo V galeriji se je leta 2016 predstavil na festivalu Fotonični trenutki (Galerija Janez Boljka, Ljubljana). S svetlobno foto instalacijo Doneski k slovanskimi mitologiji je sodeloval na festivalih Celje Fokus 2015, Svetlobna Gverila 2016 (Ljubljana), KAOS 2022 (Kranj) in Plavajoči grad 2024 (Grad Snežnik). Avtorja med drugim zanimajo družbeno angažirani in participativni projekti (serija in projekta Kajuhova, Celje, 2011 in 2012). S samostojno razstavo Oče je bil lovec v Likovnem salonu Celje leta 2019 je skozi filmsko inscenirano fotografsko podobo upodobljenih likov opozoril na pomen degradiranih prostorov v Celju. Črnej je razstavljal v Sloveniji, Italiji, Avstriji in ZDA ter prejel več priznanj in nagrad. Je uporabnik umetniškega ateljeja v Umetniški četrti Celje/U4, kjer aktivno deluje že več kot desetletje. Njegova dela so uvrščena v stalno zbirko Centra sodobnih umetnosti Celje.
