Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), osrednja javna agencija za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, je objavila rezultate poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov za leto 2010.
Predstavljena sta poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb in zadrug ter samostojnih podjetnikov, ki poslujejo na območju 23 občin celjske regije: Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur, Dobje, Šmarje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. 4.290 poslovno aktivnih gospodarskih družb celjske regije je v letu 2010 ustvarilo 5.629.901 tisoč evrov prihodka, kar je realno za 5,8 % več kot v letu 2009. Obseg prihodkov, ustvarjenih s prodajo na tujih trgih, se je povečal realno za 18,7 %, zaradi večjega povpraševanja držav članic EU se je nadpovprečno povečala prodaja prav na te trge. Obseg čistega dobička se je povečal za tretjino, vendar je bil manjši od obsega čiste izgube, katere obseg se je v primerjavi z letom prej povečal za slabo desetino. Pri oceni uspešnosti poslovanja gospodarskih družb celjske regije lahko ugotavljamo pozitivne premike, vendar so poslovno leto družbe zaključile z neto čisto izgubo.
Sektor industrije in gradbeništva je poslovno leto 2010 zaključil z negativnim finančnim učinkom. Produktivnost dela sektorja se je glede na leto prej povečala za 7,5 %, glede na povprečno produktivnost industrije in gradbeništva v Sloveniji pa je zaostajala za 1,2 odstotni točki. Dobri dve tretjini gospodarskih družb celjske regije se je ukvarjalo s storitvenimi dejavnostmi. Obseg prihodka je bil v primerjavi z letom prej večji realno za 6,8% (povečanje beležimo tudi pri prihodkih, doseženih s prodajo na tujih trgih, in sicer realno za slabo petino). Sektor je za petino povečal obseg čistega dobička in tudi obseg čiste izgube, vendar je bil dosežen obseg čistega dobička zadosten, da so družbe tega sektorja poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim učinkom. Produktivnost dela storitvenih dejavnosti celjske regije je bila v primerjavi z letom prej dosti boljša, in sicer za 38,9%, in je bila visoko nad povprečno produktivnostjo te dejavnosti v Sloveniji, in sicer za 34,5 odstotnih točk. Gospodarske družbe iz sektorja kmetijstva so poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom v višini 24.571 tisoč evrov.
V letu 2010 je bil uveden stečajni postopek za 12 samostojnih podjetnikov, od tega za 3 podjetnike v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil, 3 v dejavnosti prometa in skladiščenja, 2 v drugih poslovnih dejavnostih; po 1 stečaj pa je bil uveden v predelovalnih dejavnostih, v gradbeništvu, v gostinstvu ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih. Ob koncu leta 2010 je bilo na območju celjske regije registriranih 6.766 podjetnikov (od tega 3 srednji podjetniki), podatke iz letnih poročil za leto 2010 pa je predložilo 6.567 podjetnikov (97,1 %), od tega 6.532 mikro, 32 majhnih in 3 srednji podjetniki. Podjetniki so zaposlovali 6.0513 delavcev (od tega: mikro 5.003, majhni 812, srednji pa 235 delavcev).
Ob koncu preteklega leta je bilo na območju triindvajsetih občin, ki jih s svojim delovanjem pokriva celjska izpostava AJPES, registriranih 4.591 gospodarskih družb, od tega jih je 4.290 predložilo poenotene obrazce iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2010. Gospodarske družbe celjske regije so v letu 2010 zaposlovale 41.672 delavcev, kar je bilo za 0,3 % manj kot v letu prej. Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami je bilo tudi 1.238 takih, ki niso zaposlovale nobenega delavca.
Dve tretjini vseh samostojnih podjetnikov opravljata svojo dejavnost brez zaposlencev, slaba petina (19 %) zaposluje do enega delavca, 15 % podjetnikov pa dva ali več delavcev. Če primerjamo te podatke z letom 2009, se je nekoliko zmanjšal delež podjetnikov, ki zaposlujejo 2 ali več delavcev in povečal delež tistih, ki ne zaposlujejo nikogar.
V letu 2010 se je obseg poslovanja gospodarskih družb in zadrug realno nekoliko povečal. Delež v prihodku gospodarskih družb Slovenije je bil nekoliko večji, močno se je povečal delež čistega dobička, hkrati pa zmanjšal delež čiste izgube. Poslovno leto so zaključile z negativnim finančnim učinkom. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila realno na veliko višji ravni kot v letu prej in hkrati visoko nad povprečjem Slovenije. S čistim dobičkom je poslovno leto 2010 zaključilo 2.736 gospodarskih družb, 1.357 gospodarskih družb s čisto izgubo, 197 pa brez dobička oziroma izgube, torej na meji rentabilnosti. Najvišji delež dobička in hkrati tudi čiste izgube so ugotovile družbe s področja industrije in gradbeništva. Povprečna plača v regiji je znašala 1.226 evrov in je še vedno zaostajala za povprečno plačo gospodarskih družb v Sloveniji. Realni obseg kapitala se je povečal, nekoliko se je povečalo tudi dolgoročno zadolževanje pri bankah. Zaloge so bile v celoti financirane z manj kvalitetnimi, kratkoročnimi viri. Obrestne mere za nova posojila v domači valuti so se v letu 2010 zvišale, obseg posojil pa se je zmanjšal. Za zagotavljanje tekoče likvidnosti so družbe posegale tudi po kratkoročnih posojilih.
Ugodnejša gospodarska gibanja so najmočneje vplivala na obseg poslovanja v industriji. Dodana vrednost v tem sektorju se je najmočneje povečala, hkrati pa je dogajanje v tem sektorju močno vplivalo na poslovanje drugih družb celjske regije. Ugodnejša gospodarska klima je vplivala na nekoliko povečan obseg poslovanja, vpliv pa so imela tudi gibanja tečajev na delniških trgih. Družbe so imele zaradi likvidnostnih težav večje potrebe po denarju, hkrati pa se je zelo močno povečalo število družb z blokiranim računom. Za čimprejšnjo oživitev gospodarske rasti bi morale banke odobravati kredite predvsem za naložbe, ki so nujne za večjo konkurenčnost in nadaljnji razvoj.
23 zadrug celjske regije je v preteklem letu nekoliko zmanjšalo obseg poslovanja, prav tako obseg čistega dobička, hkrati pa so povečale obseg čiste izgube. Poslovno leto so zaključile s pozitivnim finančnim učinkom. S čistim dobičkom je poslovno leto zaključilo 16 zadrug, 4 so ugotovile čisto izgubo, 3 zadruge pa niso poslovale. Ustvarile so 24.935 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je realno nekoliko več kot v letu prej in hkrati več od ustvarjene neto dodane vrednosti na zaposlenega pri vseh zadrugah v Sloveniji. Kapital zadrug ni ohranil realne vrednosti. Glede na to, da so več dolgovale kot terjale, so nastopale kot neto dolžnice, kar pa na likvidnost ni vplivalo ugodno.
Majhni in mikro podjetniki so lani že drugo leto zapored zaposlovali manj kot v predhodnih letih, zlasti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Mikro podjetniki so, kot najštevilčnejša kategorija podjetnikov, zaposlovali 83 % delavcev, ustvarili 81 % čistih prihodkov od prodaje in razpolagali z dobrimi tremi četrtinami premoženja vseh regijskih podjetnikov. Majhnih podjetnikov je bilo samo za polovico odstotka, glede na število zaposlenih, čiste prihodke od prodaje in obseg premoženja pa so zavzemali povprečno 16 % podjetniške mase. Srednji podjetniki so bili samo 3, v povprečju pa so zavzemali 4 odstotni delež med vsemi podjetniki.
Realni obseg poslovanja majhnih podjetnikov (mikro in majhnih) se je lani nekoliko povečal, za 4 % so bili višji tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki. Podjetniki so povečali prodajo na vseh tržiščih (doma, v EU in izven EU). Med pomembnejšimi stroški so se za 6 % povečali stroški storitev, za odstotek manj pa stroški blaga. Rast plač je bila skromnejša, le 3 odstotna, povprečna plačazaposlenega pri podjetniku v regiji pa je bila v opazovanem 5 letnem obdobju višja kot v državi. Ker se je lani povečalo število podjetnikov, ki ne zaposlujejo nikogar, so se izraziteje, za 12 %, povečali prispevki za njihovo socialno varnost.
Celotna gospodarnost in gospodarnost poslovanja regije sta se v primerjavi z letom 2009 malenkost izboljšali, čeprav standardno zaostajata za gospodarnostjo celotne države. Podjetniki so lani ustvarili le za odstotek več dodane vrednosti (novo ustvarjene vrednosti) kot predlani, nasprotno in izrazito bolj, za slabe 3 desetine, pa se jim je povečala izguba na substanci. Podjetnikov dohodek oz. dobiček, ki vključuje tudi podjetnikov zaslužek, je ugotovilo slabe 4 petine podjetnikov, povečal pa se je za 7 %. Delež dobička v prihodkih podjetnikov se je zvišal, vendar je pristal še krepko pod povprečjem nekajletnega obdobja pred krizo. »Izgubarjev« je bilo lani enako kot predlani, petina vseh, pri čemer se je lanska izguba povečala za 14 %. Četrtino celotne izgube so lani »pridelali« gradbinci.
Premoženje majhnih podjetnikov se je povečalo za 3 %, nekoliko se je izboljšala struktura financiranja, ki je v regiji še vedno slabša kot v državi. Kazalniki financiranja in ustreznosti strukture sredstev dokazujejo, da so majhni podjetniki v lanskem letu uspeli zagotavljati svojo finančno varnost in dokaj stabilen premoženjsko-finančni položaj.
V letu 2010 so v celjski regiji delovali le še 3 srednji podjetniki, oziroma dobra četrtina vseh v slovenskem prostoru. Malenkost so povečali realni obseg poslovanja, znižala pa se je dodana vrednost. Poslovno leto so zaključili z negativnim neto finančnim rezultatom, obseg čiste izgube je namreč krepko presegel čisti dobiček. Uspeli so ohraniti vrednost podjetniškega premoženja, prenizek delež kapitala za financiranje poslovanja pa je omajal njihovo finančno varnost, ki je ta kategorija podjetnikov že ve let zapored ne uspe zagotavljati.
Na agregatni ravni so torej vsi podjetniki poslovno leto 2010 zaključili malenkost bolj uspešno kot leto pred tem, čeprav je gospodarska kriza še močno »krojila« rezultate poslovanja in slabila njihovo ekonomsko moč.
Vir: AJPES, Izpostava CELJE
