Cinkarna Celje je ob četrtletju poslovala nad pričakovanji in ga zaključila s 66,4 milijoni evri prihodkov od prodaje in 15,6 milijoni evrov čistega dobička. Največ sredstev je vložila v proizvodnjo titanovega dioksida in sanacijo Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak.
Podjetje je predstavilo tudi novo največjo pridobitev s področja obnovljivih virov energije do zdaj. To sta dve sončni elektrarni s skupno močjo 1,5 MWp, ki bosta s proizvodnjo 1,64 GWh/leto pokrili odstotek in pol letne porabe energije.
Že v letošnjem letu bo postavila dodatne zmogljivosti z močjo 2,1 MWp. Po načrtih bo sledila postavitev dodanih sončnih elektrarn, ki bi skupaj zmogle pokriti 10 odstotkov letne porabe.
Cinkarna Celje je je v prvem četrtletju 2022 ustvarila 66,4 milijonov evrov prihodkov od prodaje oz. okoli 32 % več od primerljivega obdobja lani ter obdobje zaključila s 15,6 milijona evrov čistega dobička. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi EBITDA je dosegel 22,4 milijonov evrov. V primerjavi z letom poprej je EBITDA višji za 79 odstotkov.
Kot je ob tem dejala tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič razlogi za takšno povečanje tičijo predvsem v prodajnih cenah, saj so se praktično vsi izdelki Cinkarne Celje uspeli na trg plasirati po višjih prodajnih cenah od planskih, predvsem pri titanovem oksidu, ki je vodilni proizvod celjskega podjetja. Razlogi za porast so v tem, da je povpraševanje relativno veliko, medtem ko pa je razpoložljivost na trgih, kamor Cinkarna Celje trži ta proizvod, pa okrnjena. Razloga sta predvsem dva, eden je ustavitev obeh tovarn za proizvodnjo titanovega oksida v Ukrajini, drugi razlog pa tiči v azijskih trgih. Kitajski proizvajalci so namreč prej na trg vstopali z zelo nizkimi cenami, v tem trenutku pa so relativno slabo prisotni, predvsem zaradi visokih cen transporta, težav pri organizaciji transporta, pa tudi zaradi covida-19, saj se zaradi izbruhov Kitajci še vedno zapirajo.
Vsled tem razmeram se je Cinkarni Celje povečala tudi marža. Ta je bila namreč načrtovana v višini 19 %, dosegli pa so skoraj dvakratnik te, in sicer okoli 34 %. V prvem četrtletju se je povišala tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki trenutno v povprečju znaša preko 42 tisoč evrov. Končni izid tega je čisti dobiček v višini 15,6 milijona evrov, kar je kar 111 % več kot v enakem obdobju lani.
Obseg trženja se je za Cinkarno Celje povečal na vseh trgih, najbolj na trgih EU, kjer opravijo za okoli 52 mio evrov poslov, kar pomeni povečanje za okoli 37 %. Nekoliko manj, za okoli 8 %, se je povečal tržni delež na trgih tretjih držav. Prodaja na bivše jugoslovanske trge pa je zrasla za 44 %. Na domačem slovenskem trgu Cinkarna Celje beleži 20 % porast prodaje.
V prvem trimesečju leta je podjetje za naložbe, nakup nadomestne opreme in okoljske naložbe porabilo 1,8 milijonov evrov oz. 13 odstotkov načrtovanih sredstev. Največ naložbenih sredstev so namenili proizvodnji titanovega dioksida, večino načrtovanih sredstev na področju koriščenja okoljskih rezervacij pa za sanacijo Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, kjer dela potekajo po načrtu.
Cinkarna Celje investira v sončno energijo
V Cinkarni Celje sicer večji del aktivnosti usmerjajo v trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. Med drugim pripravljajo podlage za izračun ogljičnega odtisa nekaterih proizvodov, za izdelavo toplotne in masne bilance proizvodnje titanovega dioksida, izločujejo več bele sadre, razvijajo postopek predelave odpadne 23 % žveplove (IV) kisline, pri koncu je tudi idejni projekt alternativne možnosti dobave tehnološke vode iz Komunalne čistilne naprave Tremerje.
Največjo naložbo v obnovljive vire energije do zdaj pa predstavljata dve sončni elektrarni s skupno močjo 1,5 MWp. Večjo je zgradilo podjetje Petrol, manjšo pa podjetje Sol Navitas. Glede na povprečno osončenost na lokaciji pričakujejo 1100 obratovalnih ur in proizvodnjo 1,64 GWh letno. Proizvedena električna energija bo pokrila približno 1,5 odstotka letne porabe podjetja, ki znaša 103 GWh. Samo s tema sončnima elektrarnama pričakujejo, da bodo zmanjšali emisije CO2 za 804 tone na leto, obenem pa znižali stroške in povečali konkurenčnost podjetja. Že v letošnjem letu bo postavila dodatne zmogljivosti z močjo 2,1 MWp. V naslednjih petih letih načrtujejo še izgradnjo dodatnih sončnih elektrarn na strehah objektov v Celju in v Mozirju z ocenjeno instalirano močjo najmanj 9 MWp. Skupaj bi vse zmogle pokriti 10 odstotkov letne porabe oz. 10 odstotkov letno porabljene električne energije v podjetju. Izpusti CO2 bodo skupaj nižji za slabih 5000 ton.
Po sanaciji Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak pa Cinkarna Celje dodatne sončne elektrarne načrtuje tudi na tej lokaciji, kjer bi lahko proizvedli dodatnih okoli 11 GWh električne energije letno, kar bi emisije CO2 znižalo za dodatnih 5400 ton na leto.
Celotna kapaciteta Cinkarne Celje glede površin primernih za postavitev sončnih elektrarn bi lahko po oceni strokovnjakov zadoščala celo do 25 % samozadostnosti z električno energijo. To naj bi omogočalo tudi cinkarniško elektro omrežje. Za razliko od električnega omrežja v Sloveniji, ki pri načrtovanju čim večje samozadostnosti predstavlja eno izmed večjih ozkih grl.
Kaj pa zakon o sanaciji Celjske kotline?
Ob poudarjanju trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva ter skrbi za okolje beseda seveda ni mogla mimo polemik, ki se v zadnjih letih vrtijo okoli zakona o sanaciji Celjske kotline. Slednji je sicer na pobudo celjske poslanke Janje Sluga že dvakrat neuspešno poskušal skozi parlamentarno proceduro, a zdi se, da je uveljavitev tega zakona tokrat še najbližje dejanski uveljavitvi. To sta v komentarju po volitvah – preberete ga lahko tukaj – poudarila tudi Miha Lamut in Janja Sluga, ki bosta v prihajajočem mandatu Celje zastopala kot poslanca vladajočega Gibanja Svoboda. Po njunih besedah bi lahko namreč zakon, kakršen je bil predstavljen v zadnji izvedbi, ko bi del stroškov sanacije odpadel tudi na Cinkarno Celje, bil sprejet že jeseni.
Tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič je povedala, da morajo po sedanji zakonodaji skrbeti za lokacije v njihovi lasti in na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Ob tem je poudarila, da se Cinkarni Celje že v preteklosti ni zdelo prav, da se jo predstavlja kot edinega krivca za onesnaženo okolje v Celjski kotlini, saj da je na območju še nekaj velikih onesnaževalcev. Po ‘Sluginem’ zakonu bi sicer na Cinkarno Celje padli predvsem stroški sanacije območja stare cinkarne. Podgoršek Selič je na to dejala, da v primeru sprejetja zakona, se bodo po njem morali ravnati, je pa prepričana, da takšen kot je bil v zadnji verziji, zagotovo ne bo sprejet, saj da je bil deležen kar nekaj pripomb. “Mora pa biti zakon najprej sprejet, nato pa se bo mogoče o tem konkretneje pogovarjati oz. razmišljati o morebitni ustavni presoji,” je še povedala tehnična direktorica ter dodala, da danes v Cinkarni Celje vseskozi skušajo delovati pozitivno do okolja, kaj se je dogajalo pred 150 leti, ko je bila drugačna zakonodaja, pogledi in strokovno znanje, pa ne more soditi oz. komentirati.
Na novinarski konferenci je bila omenjena tudi tožba, v kateri je Mestna občina Celje tožila Cinkarno Celje glede plačila sanacije onesnažene zemljine na območju stare cinkarne. Cinkarna Celje je tožbo dobila, a odločitev še ni pravnomočna, saj se je Mestna občina Celje pritožila.
B.S.
