Cinkarna Celje z mesečnim rekordom prodaje in visokim polletnim dobičkom. V drugi polovici leta prihajajo težji časi


Cinkarna Celje je v polletnem poslovanju ustvarilo 134,2 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 35 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Marca je Cinkarna zabeležila tudi zgodovinski mesečni rekord prodaje.

V tem času je Cinkarna Celje skupno za naložbe namenila slabih 26 odstotkov načrtovanih sredstev. Med drugim tečejo priprave na pilotno testiranje uporabe vode s čistilne naprave Tremerje, nadaljujejo tudi z intenzivnim postavljanjem sončnih elektrarn. Le-te naj bi do leta 2027 podjetje oskrbovale z do 19 odstotki potrebe po elektriki, so sporočili iz tega celjskega podjetja.

35-odstotno zvišanje prodaje glede na lani je med drugim posledica višje povprečne cene pigmenta titanovega dioksida. Podjetje je marca s slabimi 24 milijoni evrov zabeležilo mesečni zgodovinski rekord.

»Čisti dobiček je dosegel 30,1 milijona evrov in je za 90 odstotkov višji od doseženega v primerljivem obdobju lani. Poslovni izid poslovanja, povečan za amortizacijo oziroma EBITDA je dosegel skoraj 44 milijonov evrov, to je dobrih 32 odstotkov dosežene prodaje. V primerjavi z letom prej je EBITDA višji za 67 odstotkov,« je rezultate povzel predsednik Uprave Aleš Skok.

Ob začetku drugega polletja je zaznati upočasnjevanje povpraševanja. Nadaljuje se višanje cen številnih surovin in energije, kar povzroča velik pritisk na zmanjševanje prodajnih marž.

Polletni poslovni rezultati so se odrazili tudi na trgovanju z delnicami. Na Ljubljanski borzi se je namreč na sredino dopoldne največ trgovalo z delnicami Cinkarne Celje. Te so  ki so po objavi polletnih poslovnih rezultatov pridobile več kot dva odstotka.

Z lastnimi sončnimi elektrarnami do 19 odstotkov elektrike za proizvodnjo

Podjetje je v prvem polletju za naložbe, nakup osnovnih sredstev, nadomestne opreme ter okoljske naložbe porabilo 3,6 milijona evrov, to je približno 26 odstotkov načrtovanih sredstev za letos.

Poudarjajo, da so stalnica izboljšave delovanja ali dograjevanje čistilnih naprav ter izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij v delovnem okolju. Izvajajo tudi nove aktivnosti za zmanjševanje ogljičnega odtisa, odpadkov, ponovno rabo materialov in energetsko učinkovitost.

»V več medsebojno povezanih projektih celovito obvladujemo prostorska in okoljska tveganja. Pomembnejši med njimi je idejni projekt za uporabo vode s komunalne čistilne naprave Tremerje, novembra bomo začeli s pilotnim testiranjem. Intenzivno nadaljujemo tudi s postavitvami sončnih elektrarn. V petih fazah bodo predvidoma do leta 2027 zmogle pokriti do 19 odstotkov potreb po elektriki,« je pojasnila članica Uprave – tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič.

Tik pred zaključkom je tudi projekt optimiranja izkoriščanja energije vodne pare in zniževanja porabe energije, ki nastaja z izgorevanjem zemeljskega plina. Izvajalci nadaljujejo tudi s sanacijo na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) in z izvajanjem ukrepov za zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles, so še sporočili.