Energetski trgi so v zadnjih mesecih med bolj izpostavljenimi vsesplošnim podražitvam, ki jih čuti že praktično vsak. O razmerah in zadnjih dogajanjih na energetskih trgih, vplivu pandemije na poslovanje podjetja, pa tudi o nedavnem vstopu celjskega podjetja ECE d.o.o. v skupino HSE in prihodnosti celjskega dobavitelja energentov, je v intervjuju spregovoril mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE d.o.o. in predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije.
Sebastijan Roudi, ki celjsko podjetje ECE d.o.o. vodi od leta 2016, je uvodoma nekaj besed namenil aktualni situaciji s podražitvami na globalnem nivoju ter kako te vplivaljo na podjetje, branžo, kupce in dojemanje trga z energenti. Kot je dejal vse to močno vpliva na vse deležnike. “Vprašanja, ki so nam jih do sedaj zastavljali večji kupci, sedaj zastavlja celotna javnost. Smo del širšega evropskega energetskega omrežja in cene se oblikujejo neodvisno od naših zahtev in potreb. Če obstaja tudi dobra plat te podražitve, je to ta, da smo svoje delovanje bolj nazorno predstavili javnosti. Energente kupujemo na terminskem trgu po tistih hip dostopnih cenah. Težko je pojasnjevati, da stroškovna cena naših elektrarn ni pomembna za našo prodajno ponudbo, remonti nukleark v Franciji ali količina vetra v severni Nemčiji pa so. Zelo močno se je tudi izkazalo, da nakupno vedenje, ki temelji na trendu preteklih let, ni ustrezna osnova za odločanje o prihodnosti. Praktično ves čas je potrebno spremljati dogajanje na energetskih trgih in biti pripravljen sprejeti odločitev za naprej. In tega je pri velikih poslovnih kupcih zaenkrat še bistveno premalo.”
Slednje se nanaša predvsem na dobavitelje, ki so prenehali z dobavami in kupcem odpovedali pogodbe. Kot je namreč povedal Roudi, se je pri tem pokazala prednost dolgoletnih izkušenj, skupaj s strategijo, “da portfelja kupcev ne izpostavljamo kalkulacijam, ki lahko po eni strani močno zvišajo dobiček, po drugi pa pomenijo tudi bankrot podjetja ali pa odpoved pogodb, če se kalkulacija ne izide. S portfeljem se je potrebno ukvarjati dnevno in na dolgi rok,” je prepričan Roudi.
Biti del skupine s HSE je velika prednost in priložnost za ECE
V nadaljevanju se je Roudi dotaknil tudi sinergijskih učinkov s skupino HSE, katera je že dolga leta največji dobavitelj električne energije ECE Celje. “Od oktobra, ko smo uradno pričeli s postopki vstopa v skupino HSE, pa do danes, smo pričeli aktivno delovati na kar nekaj projektih, ki bodo, prepričan sem, prinesle sinergijo obema,” je povedal in dodal, da je biti del skupine, ki je tako močno energetsko podkovana z znanjem, infrastrukturo in izkušnjami, vsekakor velika priložnost za ECE in obenem tudi prednost v časih, kot so trenutni, ko zaradi ekstremno visokih cen že majhne količine energije prinašajo velika tveganja.
“Ob začetku pogovorov, pri pregledu možnih sinergij, smo največ možnosti prepoznali na področjih nakupa energentov, energetskih rešitev, informacijske tehnologije (IT) in kadrovskega bazena. Poslovni direktor HSE, mag. Marko Štrigl, ki je tudi zadolžen za naše področje, nas, kot nekdanji član ekipe ECE, zelo dobro pozna ter lahko omenjene potenciale optimalno prepozna in poveže znotraj skupine,” je še dodal.
Zadnje tedne veliko prahu dviga tudi dogajanje v Šaleški dolini, ki posredno vpliva tudi na skupino HSE, katere pomemben člen v verigi oskrbe sta tudi TEŠ in Premogovnik Velenje. “Vemo, kako in kaj TEŠ in Premogovnik Velenje pomenita v energetski bilanci Slovenije. Pred nami je energetsko zelo dinamično obdobje. Tu ne mislim samo na Slovenijo, predvsem na Evropo, ki usmerja skupno energetsko politiko. Obnovljivi in brezogljični viri energije so ne več prihodnost, ampak kar sedanjost,” je prepričan Roudi, ki verjame, da v Sloveniji premoremo dovolj znanja in politične volje, da se bomo po letu 2033 pogovarjali o uspešnem in pravičnem prehodu.
Roudi: V ECE smo že nakazali naše prioritete v prihodnosti in močno začrtali sektor energetskih rešitev
In kako Sebastijan Roudi vidi razvoj podjetja ECE v prihodnje ter kako si predstavlja delovanje sodobnega dobavitelja energentov v naslednjem desetletju? “Vloga dobavitelja se bo vsekakor močno spremenila. Veliko več bo dinamičnih komponent v našem delovanju, več neznank, ki jih bomo morali v realnem času prepoznavati in upoštevati. Izredno hiter razvoj se kaže pri pametnih omrežjih, hranilnikih energije v kombinaciji z lastnimi viri. Vse to posledično vpliva na dinamično tarifiranje, na sposobnost uravnavanja presežkov in mankov energije. V ECE smo že nakazali naše prioritete v prihodnosti; močno smo začrtali sektor energetskih rešitev, kjer lahko, znotraj skupine HSE, predvsem našim poslovnim kupcem ponudimo rešitve, ki jim bodo izboljšale konkurenčnost. Na segmentu gospodinjskih kupcev pa uspešno širimo delovanje naše spletne trgovine, ki se kaže kot komplementarna prodaji energentov. V prihodnje bo veliko odvisno tudi od zakonodaje, saj nam ta velikokrat določa (tudi omejuje) okvir delovanja,” odgovarja.
Seveda ob koncu intervjuja ni šlo niti mimo pandemije in njenega vpliva na ECE d.o.o.. Kot je povedal Roudi, so se z njo spoprijeli kot večina podjetij, ki je močno vpeta v okolje, tako poslovno kot tudi družbeno. “Na začetku leta 2020 seveda nismo vedeli, kaj vse nas čaka, reagirati pa smo morali zelo hitro. Začasne prekinitve poslovanj podjetij in nižja poraba že kupljenih energentov so bile, poleg zagotovitve zdravstvenih pogojev, ključne v tistem letu. Sedaj, po dveh letih, lahko rečem, da smo se navadili na »novo normalnost«, čeprav vsi upamo, da ta normalnost mine in se vrne »stara normalnost«. Podjetja le nismo sestavljeni iz robotov, smo ljudje in delovni proces »od doma oz. na daljavo« je lahko le delno tako učinkovit kot osebni stik. To opažamo tako pri prodajnih procesih z našimi kupci kot pri organizaciji dela in medsebojnih odnosih.”
Ravno zato si Roudi v letu 2022 želi »staro normalnost« ter cenovno normalizacijo na energetskih trgih, “da se bomo lahko bolj posvečali razvojnim projektom in ne zgolj eni in isti temi: kam gredo danes cene in kakšna tveganja nas čakajo,” zaključi.
Celoten intervju, katerega avtor je Andrej Kerk, si lahko preberete na hse.si.
