Trenutno razpoložljivi predhodni podatki o dogajanju na slovenskem nepremičninskem trgu v letu 2020 kažejo, da so se cene stanovanj v lanskem letu kljub epidemiji zvišale, a verjetno manj, kot bi se, če se nam lani ne bi zgodil covid-19. Epidemija se je odrazila zgolj na številu opravljenih poslov z nepremičninami.
V Celju so se cene stanovanj dvignile na rekordno raven in so praktično enake cenam stanovanj v Mariboru, še vedno pa so več kot polovico nižje kot v našem glavnem mestu.
Epidemija, ki je preteklo leto zaznamovala življenje na vseh segmentih, je vplivala tudi na slovenski nepremičninski trg. Kot kaže predhodno poročilo za lansko leto, je sicer epidemija negativno vplivala na število poslov, ne pa tudi na cene nepremičnin.
Na dogajanje na nepremičninskem trgu sta vplivali predvsem marčevska in oktoberska zaustavitev javnega življenja, ko je bilo zaznati občutno zmanjšanje aktivnosti na nepremičninskem trgu. Slednje so predvsem v prvem marčevskem zaprtju padle na raven krize nepremičninskega trga leta 2008.
Drugače je bilo po sprostitvi javnega življenja, ko se je dogajanje na nepremičninskem trgu ponovno razživelo in so kupci ter prodajalci želeli nadoknaditi izpad med zaprtjem. To je rezultiralo v tem, da je bilo število transakcij z nepremičninami med prvim in drugim valom epidemije večje kot pred epidemijo in večje kot v enakem obdobju leta 2019.
Manj poslov, višje cene, v Celju dosežena celo rekordna cena stanovanj
Po trenutnih podatkih je bilo v letu 2020 skupaj evidentiranih okoli 31.200 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijarde evrov. Leta 2020 se je tako število sklenjenih kupoprodajnih poslov v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za manj kot 15 odstotkov, medtem ko se je njihova skupna vrednost zmanjšala za okoli 20 odstotkov. Evidentiranih približno 8.700 kupoprodaj stanovanj in 5.800 kupoprodaj hiš
Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so lani kljub epidemiji še nekoliko zrasle. Obrata cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v Sloveniji pa ni pričakovati niti v kratkem. Povpraševanje v največjih mestih je zaradi pomanjkanja novih stanovanj namreč še vedno večje od ponudbe. Pritisk na rast cen novih stanovanjskih nepremičnin na strani ponudbe pa ustvarjata tudi rast cen zemljišč za njihovo gradnjo in rast stroškov gradnje.
Gibanje cen rabljenih stanovanj, ki predstavljajo daleč največji segment slovenskega nepremičninskega trga, praviloma najbolje ponazarja aktualne trende cen nepremičnin, zlasti stanovanjskih.
Lani se je po preliminarnih podatkih povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 zvišala za 5 odstotkov. V primerjavi z letom 2015, ko je bilo po krizi nepremičninskega trga leta 2008 doseženo cenovno dno, je bila že za tretjino višja in je na ravni države prvič presegla mejo 1.900 €/m2.
V Sloveniji so cene stanovanj od leta 2015 konstantno rasle, s tem da je bila rast cen najvišja leta 2018. Lansko leto je bila skupna rast cen stanovanj zelo podobna kot leta 2019. Epidemija lani očitno ni imela bistvenega vpliva na cene stanovanj, verjetno pa je bila rast cen vendarle nekoliko manjša kot bi bila sicer.
Kakšne so cene stanovanj v slovenskih mestih?
V Ljubljani, kjer so stanovanja daleč najdražja, je povprečna cena rabljenega stanovanja prvič presegla 2.900 €/m2 in se začela približevati meji 3.000 €/m2. Leta 2020 se je cena v primerjavi z letom 2019 zvišala za slabih 6 odstotkov. V okolici Ljubljane se je povprečna cena rabljenega stanovanja (2.300 €/m2).
V Kranju, ki je za Celjem drugo med obravnavanimi območji, kjer so cene stanovanj leta 2019 zrasle največ, se je povprečna cena rabljenega stanovanja leta 2020 (2.180 €/m2) v primerjavi z letom prej zvišala še za 7 odstotkov.
V Mariboru in Celju so cene stanovanj praktično enake. Lani je povprečna cena rabljenega stanovanj v obeh mestih presegla 1.400 €/m2 in dosegla rekordno vrednost. V Celju se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zvišala za 8 odstotkov, v Mariboru pa za 6 odstotkov. Cene stanovanj v Mariboru in Celju so bile v povprečju za več kot polovico nižje kot v Ljubljani.
V Kopru se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2019 statistično znižala za 2 odstotka, na območju Obale brez Kopra pa se je zvišala za slabih 7 odstotkov in še naprej, za razliko od ostalih obravnavanih območij, kaže razmeroma močan tren rasti.
B.S., vir podatkov: GURS
