Danes je vodstvo Mlekarne Celeia iz Arje vasi na konferenci za medije predstavilo poslovanje v letošnjem letu, kakor tudi svoje načrte. V 81. letu delovanja podjetja se lahko pohvalijo z znatnim povečanjem obsega prodaje. Izboljšave so dosegli tudi na drugih področjih.
V letošnjem letu načrtujejo, da bodo ustvarili za 76 milijonov evrov prihodkov, kar je precejšen skok glede na prejšnja leta (2022: 69 mio, 2021: 57 mio, …). Direktor Vinko But je dejal: »Naši indeksi rasti so dvomestni, to pa nam bo omogočilo, da se še bolj lotimo pomembnih razvojnih naložb.« Višine dobička But ni želel predvidevati, ker je v tem trenutku še prezgodaj, je pa prepričan, da bo končna številka ugodna.
V tem letu so investicije odšteli okoli 600 tisočakov in pridobili sončno elektrarno, ki lahko nadomesti do 5 % porabe elektrike ter nadgradili čistilno napravo. V prihodnje želijo vlagati v stroje in opremo za avtomatizacijo ter digitalizacijo, in sicer med dva in tri milijone evrov.
V zadnjem času so se soočali z rastjo stroškov energentov in surovin. Na drugi strani so za polovico zmanjšali zadolženost, ocenjujejo pa tudi, da so njihove odkupne cene nad povprečjem.
»Trudimo se biti tudi atraktiven zaposlovalec, saj se tudi mi soočamo s primanjkljajem sodelavcev, tudi na bolj zahtevnih delovnih mestih,« je o kadrovskem stanju 209-članskega kolektiva povedal direktor. Plače se je po njegovem v lanskem in letošnjem letu v podjetju dvignile za povprečno 15 %. Približno 10 sodelavcev je še ostalo za katere je potrebno doplačevanje do minimalne plače.
Mlekarna Celeia je v lasti 15 slovenskih zadrug, kar je njihova največja strateška prednost. V letošnjem letu bodo odkupili blizu 70 milijonov litrov mleka, v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Količina je nekoč že presegala 100 milijonov litrov. V letošnjem letu se je ponovno vzpostavilo sodelovanje s Koroško kmetijsko-gozdarsko zadrugo, sicer pa mleko odkupujejo od več kot 600 kmetij z območja Savinjske in Šaleške doline, Celjskega in Kozjanskega.
V času poplav noben od njihovih dobaviteljev oz. rejcev ni utrpel hujše škode, nekaj težav pa je bilo z omogočanjem odvoza mleka. Sedmim sodelavcev, ki so bili ob ujmi prizadeti, so pomagali.
Priznanja za razvoj izdelkov
Največja novost zadnjega leta je eden najbolj priljubljenih sirov – ementalec in je v celoti brez konzervansov. V njihovi sirarni, ki je največja v državi, so ga razvijali dve leti. Vodja razvoja in tehnologije Aleksandra Zajc je dodala: »Smo tudi edina mlekarna, ki od kmetov kupuje seneno mleko iz katerih pripravljamo senene sire.« Ravno s senenimi siri so na ocenjevanju na sejmu Agra prejeli precej pozornosti. Kraljevi seneni sir je prejel zlato medaljo, seneni sir s praženo čebulo pa zlato medaljo. Tovrstno priznanje so prejeli tudi za desert jogurtove smetane s stracciatelo in desert Mlečne kraljice Strastna pomaranča.
Na novinarsko vprašanje o vsebnosti sladkorja je Zajc odgovorila, da so si v nekaterih izdelkih želeli nižjo stopnjo, vendar so se morali prilagoditi željam potrošnikov, kar je ena od slovenskih specifik. Zaradi slabega povpraševanja so s polic umaknili nehomogenizirano mleko.
Velika večina prodaje v Sloveniji
Izdelki Mlekarne Celeia so prisotni na 13 tujih trgih, pri čemur največ prometa ustvarijo v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Makedoniji, Črni gori in Italiji. Vseeno pa 86 % prodaje ustvarijo v Sloveniji. Vodja komerciale Aleš Robek je pojasnil, da je delež izdelkov njihovih lastnih blagovnih znamk in proizvodnje za trgovinske znamke skoraj izenačen. Med najbolj prodajane izdelke sodijo: jogurt v lončku LCA 1,5 % m.m., navadni jogurt v lončku 3,2 m.m., kisla smetana 18 % m.m., … Vse bolj jih kot blagovna skupina krasijo siri. So pa po njegovem slovenski potrošniki preveč podvrženi izdelkom, ki poleg nižje cene dosegajo tudi slabšo kakovost.
Nova komunikacijska kampanja v slogu bližine
Marketinško so v Mlekarni Celeia tradicionalno prisotni z izborom mlečne kraljice. Trenutno svoje poslanstvo opravlja 16. tovrstna izbranka, in sicer Alina Zupanc iz Vodruža pri Šentjurju.
Vodja strateškega komuniciranja Tjaša Kobal Anžur je predstavila, da so s sloganom »Ker smo si blizu« zastavili novo zgodbo, ki temelji na bližini, saj želijo poudariti, da vzpostavljajo vez s kmeti, zadrugami, poslovnimi partnerji, kupci in nenazadnje vsem lokalnim okoljem. Nov televizijski oglas je tako nastal pri njihovem partnerju – turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju. V njem se pojavijo tudi njihovi sodelavci, glasbo pa je prispevala Ditka.
