Mlekarna Celeia je zaključila z eno izmed svojih največjih investicij v največjo sirarno v Sloveniji, kjer dnevno proizvedejo do 15 ton sira iz najboljšega mleka slovenskih kmetij.
Gre za prvo fazo prenove v kateri so opravili menjavo kotlov, ki so srce poizvodnje sira. Naložba obsega tehnološko prenovo prvega sklopa proizvodnje, namenjenega sirjenju in pripravljanju sirnega zrna. Omogoča večjo avtomatizacijo in energetsko učinkovitost proizvodnje, kar bo Mlekarni Celeia v prihodnje, poleg zdajšnje proizvodnje poltrdih sirov višje kakovosti, omogočilo tudi razvoj novih sirnih produktov.
Vrednost investicije je bila okoli 2,2 milijona evrov, v naslednjih petih letih namerava Mlekarna Celeia v sirarno vložiti še dodtanih 5 milijonov evrov, do leta 2025 pa skupno kar 12 milijonov evrov. Naložbo so financirali z lastnimi sredstvi, bančnim kreditom in nepovratnimi sredstvi ministrstva za kmetijstvo.
Z razvojem mlekarne se posredno vlaga tudi v razvoj govedoreje v regiji, saj kmetje, ki so posredno preko kmetijskih zadrug, lastniki podjetja, v lastni mlekarni vidijo večjo varnost in neodvisnost pri nastopanju na trgih mlekarstva.
Mlekarna Celeia je zaključila z največjo naložbo v zadnjih letih. Zamenjali so sirarske kotle v katerih poteka sirjenje mleka in priprava sirnega zrna ter predstavljajo srce izdelave sira. Investicija je šele prvi korak k popolni posodobitvi največje sirarne v Sloveniji. Kot je namreč poudaril direktor Mlekarne Celeia Vinko But, bodo temu sledile nove investicije v sirarno, ki ostaja najpomembnejši steber proizvodnje. V njej namreč v sire predelajo kar okoli 50 % vsega odkupljenega mleka.
Z novimi investicijami želijo trgu ponuditi nove sirne okuse, manjše serije, v sire vnesti še več lokalne note in tako dokazati, kaj vse lahko nastane, ko si medsebojno zaupajo kmetje in njihova mlekarna.
Proizvodnja še naprej usmerjena v naravne produkte
V Mlekarni Celeia vsakodnevno količino 300 tisoč litrov mleka nežno predelajo do te mere, da ohranijo naravnost in hranilne vrednosti, izbrano mleko za sire pa ne homogenizirajo, s čimer zagotavljajo najvišjo kakovost surovin. Ob slednjem velja izpostaviti še morda manj znano zanimivost. Sirarna Mlekarne Celeia je namreč edina večja sirarna v Sloveniji, ki potrošnikom ponuja sire brez konzervansov.
Ob tem v mlekarni poudarjajo, da bodo z novo naložbo dosegli še višjo kakovost ter raznoliko ponudbo z novimi tipi sirov, pri čemer so kot doslej njihova glavna želja naravni končni produkti. K naravi usmerjenemu asortimanu sledijo tudi z odkupovanjem senenega in ekološkega mleka.
V Mlekarni Celeia pa ne želijo zgolj proizvajati najkakovostnejših mlečnih izdelkov, temveč svojo pozornost usmerjajo tudi v potrebe in navade potrošnikov, pri čemer jih vodijo najnovejši družbeni trendi. Med drugim tako večanju števila enočlanskih gospodinjstev prilagajajo velikost svojih produktov, ljudem, ki velik del časa preživljajo izven svojega doma, prilagajajo embalažo, itd.. Vsled temu bodo izjemno pomembni investiciji v sirarske kotle sledile prav tako pomembne investicije, ki bodo sledile potrebam po različnih vrstah pakiranja ter produktom prilagojenim trenutnemu načinu življenja.
Kljub avtomatizaciji proizvodnje ohranjanje delovnih mest
Navsezadnje pa razveseljuje tudi dejstvo, da modernizacija in avtomatizacija Mlekarne Celeia ne bo imela bistvenega vpliva na zaposlovanje. Kot je namreč zagotovil direktor But, se sicer ročnemu delu želijo v kar največji meri izoigniti, vendar to ne pomeni, da bodo zmanjševali kader.
Sicer pa je direktor But razkril še, da so bili rezultati poslovanja Mlekarne Celeia v preteklem letu kljub epidemiji odlični. Poslovno leto so sklenili z okoli 60 milijoni evrov celotnih prihodkov, kar je primerljivo s preteklimi leti. Lani so ustvarili tudi slab milijon evrov dobička. Podobne poslovne rezultate pričakujejo tudi letos, le da bo zaradi porasta cen surovin verjetno nekoliko nižji le dobiček.
V Mlekarno Celeia, ki ima na slovenskem trgu sirov in jogurtov, če izvzamemo trgovske znamke, največji tržni delež, prihaja mleko 900 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Šmarski rok, Edamec, Trapist, Gauda, Dolinar, Dimar, Bio sir in Seneni sir pa so sinonimi za domače, slovenske sire.
B.S.
