V nedeljo je svoja vrata zaprl že 49. mednarodni obrtni sejem Celje. Čeprav organizatorji sejem ocenjujejo za uspešen in so z obiskom, (125 tisoč) zadovoljni, pa je celjski sejem daleč od svojih najboljših časov.
Na vrhuncu popularnosti Mednarodnega obrtnega sejma Celje v začetku devetdesetih ga je obiskalo tudi 270 tisoč ljudi (1992), ob prelomu tisočletja pa jih je še vedno bilo dobrih 200 tisoč.
Vprašali smo se, od kod takšen upad sejemskega obiska, ki ni značilen le za najbolj znani in tradicionalni slovenski sejem, ampak gre za splošen slovenski trend.
SEJEM NEKOČ BIL JE ŽIV, DANES PA SO PARADE VELIKIH IZRINILE MALA PODJETJA
Prav o tem problemu je v odmevnem članku z zgornjim naslovom na spletnem mediju Domovina.je razmišljala Andreja Barat.
Kot ugotavlja Baratova, se mnogi na sejme še vedno odpravljajo po starem načelu “verjamem temu, kar vidim, ne temu, kar slišim”, vendar pogosto razočarani ugotavljajo, da ni kaj dosti za videti.
V nadaljevanju piše, da so se sejmi v veliki meri specializirali in vse bolj opuščajo osnovno dejavnost sejma – sklepanje poslov. “Postali so predvsem parada in razstava, ki si jo v celoti lahko privoščijo velika podjetja in koncerni, medtem ko so obrtniki in manjša podjetja odrinjeni,” navaja novinarka.
Izvor problema vidi v tem, da organizator sejma ni več mesto, ki ima v ospredju koristi prebivalstva, ampak so danes sejmišča velika podjetja, ki jim gre predvsem za dobiček.
“Problem je namreč, da so razstavni prostori tako nesramno dragi, da nikakor ne upravičijo svojega stroška,” piše Baratova ter dodaja, da je videti, kot da je glavni namen organizatorjev prodati sleherni kvadratni meter na sejmu po čim višji ceni.
“Tudi cene vstopnic so praviloma visoke in število obiskovalcev vedno manjše,” še zapiše.
V TUJINI DRUGAČE
A novinarka meni, da je v tujini vendarle nekoliko drugače: “tujini na specializiranih sejmih praviloma srečaš ključne ljudi za svoj posel in se seznaniš z novostmi ter s tem upravičiš strošek. Če tega kot organizator sejma razstavljavcem ne zagotavljaš, je bolje da mu daš razstavni prostor zastonj.”
“Videti je, da slovenska sejmišča o tem ne vedo ničesar,” ocenjuje Baratova ter karikira, da po slovenskih sejmiščih danes kroži več zaposlenih v razstavljajočih podjetjih kot obiskovalcev.
“Je pa vedno na razpolago veliko predavanj raznih »vip« oseb in okroglih miz, kjer se veliko govori, pa pogosto bolj malo pove.”
Kljub razmeroma skeptičnem pogledu na slovensko sejemsko realnost pa je Andreja Barat prepričana, da sejmi v sebi nosijo velik potencial.
“V sodobnem potrošniškem svetu, ki je prepoln trgovskih centrov, ki so vsi narejeni po istem kopitu, z istimi izdelki in brez lokalne ponudbe, je obisk pristnega sejma, na katerem lahko robo vidiš, primeš, poklepetaš s prodajalcem ali celo izdelovalcem, prava osvežitev,” še zapiše na www.Domovina.je.
“Sejem bi moral danes v vsakem mestu postati protiutež velikim trgovskim centrom. Prostor, kjer bi lahko ljudje svobodno trgovali, s čim manj ali nič posredniki,” ob koncu zapiše Baratova v prispevku, ki si ga lahko v celoti preberete na Domovina.je.
49. MOS PO MNENJU ORGANIZATORJEV USPEŠEN IN DOBRA POPOTNICA ZA 50. OBLETNICO SEJMA
Članek z Domovine obravnava krizo sejemske dejavnosti na splošno in ni konkretno obravnaval ravno Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, katerega so organizatorji, podjetje Celjski sejem d.o.o., ocenili kot uspešnega.
Našteli so namreč dva odstotka več obiskovalcev kot leto poprej (124.785), po njihovih navedbah pa ga je več kot 85 % obiskovalcev na 5-stopenjski lestvici ocenilo z najvišjima dvema ocenama. Za uspešen in zelo uspešen pa je svoj nastop na sejmu ocenilo tudi več kot 83 % razstavljalcev, sporočajo organizatorji.
LETOS OBISK PRIBLIŽNO TAK KOT OB PRVEM SEJMU LETA 1979
Statistika obiska, ki so jo v raziskovalni nalogi z leta 2011 pripravili mladi avtorji Osnovne šole Hudinja, pa kaže, da je sejem daleč od svojih najboljših časov.
Letos ga je obiskalo približno toliko ljudi, kot ob prvem sejmu leta 1978. Obrtni sejem v Celju pa je bil na vrhuncu popularnosti v začetku devetdesetih, ko ga je obiskovalo med 250 in 270 tisoč ljudi.
Glede razlogov za takšen upad so se avtorji raziskovalne naloge obrnili tudi na organizatorja, podjetje Celjski sejem d.d. Ti upad zanimanja med širšim prebivalstvom vidijo v tem, da se je sejem od množičnega usmeril bolj k poslovnemu. Vzroke so iskali tudi v gospodarski krizi, pa tudi v temu, da danes ljudje številne izdelke, ki jih ponuja sejem, lahko kupijo in vidijo v velikih nakupovalnih centrih.
MED OBISKOVALCI LE 10 % CELJANOV?
Mlade raziskovalce je še zanimalo, od kod prihajajo obiskovalci MOS-a. V ta namen so anketirali naključnih 253 obiskovalcev sejma in presenečeno ugotovili, da jih je med njimi bilo le 29 iz Mestne občine Celje, nič kaj večji obisk pa ni bil iz sosednjih občin.
Ljudje so v Celje sicer prihajali iz 73 slovenskih občin, še vedno največ s Štajerske, precej jih je bilo tudi iz Ljubljane in Maribora.
SODELUJTE V ANKETI: STE OBISKALI LETOŠNJI MOS CELJE?
Za konec vas vabimo, da sodelujete v naši anketi, kjer vas sprašujemo, ali ste obiskali letošnji MOS Celje in kako ste bili z obiskom zadovoljni (anketa se nahaja v desnem stolpcu)
B. R.
