Sredi tedna je na Območni obrtno-podjetniški zbornici v Celju potekala okrogla miza, kjer so prisotni razpravljali o strategiji razvoja gospodarstva v MOC. Zahteven projekt nastaja v tesnem sodelovanju med OOZ Celje in Mestno občino Celje. S strategijo želijo doseči skupne cilje, usmerjene v razvoj in krepitev gospodarstva, ki bo prinesel korist obrtnikom, podjetnikom, podjetjem in vsem prebivalcem občine .
Na okrogli mizi, ki jo je vodil podpredsednik OOZ Celje in vodja projekta Peter Pišek, so sodelovali župan MOC Bojan Šrot, predsednik OOZ Celje Miran Gracer, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo mag. Sabina Koleša, predsednik Slovenske Gospodarske Zveze Benjamin Wakounig, samostojna svetovalka OOZ Celje mag. Tatjana Štinek, vodja sektorja za gospodarstvo MOC Janko Trobiš, načelnik UE Celje Damjan Vrečko in direktor RGZC Drago Polak.
V uvodu je vodja projekta Peter Pišek predstavil sam projekt in cilje, ki jih želijo doseči. Za pripravo Strategije so najprej oblikovali tako širšo kot ožjo skupino, naslednji korak je bil koncept celotne metodologije priprave. S pomočjo pridobljenih podatkov iz različnih baz so naredili analizo stanja ter preučili primere dobrih praks občin RS na področju spodbujanja podjetništva in gospodarstva. Mnenja so pridobili s pomočjo anket, preko katerih so skušali pridobiti čim vel načrtov za prihodnost in mnenj o obstoječem stanju, kar bi lahko upoštevali pri pripravi Strategije .
Zbornica je medtem MOC posredovala nabor kratkoročnih ukrepov za spodbujanje obrti in podjetništva, instituciji sta tudi postavili rok za izdelavo Strategije razvoja in sicer do konca letošnjega leta. Do takrat bosta izvedli več delovnih srečanj, delavnic in okroglih miz z namenom oblikovanja Strategije razvoja gospodarstva na področju MOC.
Na okrogli mizi so izpostavili dosedanje ugotovitve, opredelili potrebne pogoje za razvoj gospodarstva ter pridobili mnenja prisotnih. Največ kritik je bilo usmerjenih predvsem na (ne)fleksibilnost državne uprave, veliko pa je bilo govora o pomanjkljivi obči komunikaciji ter komunikaciji med institucijami.
Temeljna ugotovitev oz. izhodišče izdelave Strategije je, da brez samostojnih podjetnikov, malih in srednjih podjetij, poti iz gospodarske krize ne bo mogoče najti. Zato si glavni akterji prizadevajo izdelati resnično dober strateški dokument, ki bo luč sveta ugledal še letos in bo ustvarjal pogoje za razvoj gospodarstva, bo dober, razumljiv za vse in kratek. Številni podjetniki so namreč velikokrat izpostavili nečloveške zakone in birokratske postopke, poleg tega pa se soočajo s problemi, ko na pristojnih ministrstvih ne najdejo pravih sogovornikov, ki bi jim pomagali z informacijami, pri pridobivanju subvencij in dokumentih, ker jih po njihovih besedah preprosto ni.
Po ugotovitvah Petra Piška na ministrstvih in pristojnih institucijah ni pravega pretoka informacij, kar je pogoj za zdravi razvoj in obstanek gospodarstva. Slednje dokazuje primer dobre prakse iz sosednje Avstrije, ki jo je predstavil predsednik Slovenske Gospodarske Zveze Benjamin Wakounig. Omenjena dobra praksa je še dodatno vzpodbudila razmišljanja in debato, ki so jo ob koncu okrogle mize odprli prisotni podjetniki, župani in zaposlenimi v šolstvu. Ob tem so večkrat izpostavili mačehovski odnos s strani države, ki ga je vse pogosteje moč čutiti na številnih področjih življenja in delovanja.
Po koncu okrogle mize smo pred kamero povabili glavne akterje pri pripravi Strategije. Kaj so povedali, si lahko ogledate v spodnjih video posnetkih. Pripravili pa smo tudi celoten video posnetek okrogle mize, kar si lahko ogledate v zadnjem video posnetku.
Okrogla miza – posnetek:
v/t/f: Egon Horvat
