V stečajni masi podjetja CM Celje je tudi kamnolom v Veliki Pirešici, ki predstavlja enega izmed glavnih virov gradbenega materiala pri izvajanju prihajajočih projektov drugega tira in tretje razvojne osi.
Roman Moškotevc in Janez Škoberne, ki naj bi bila tudi blizu družine Šrot, si z odkupovanjem terjatev CM Celja prizadevata dobiti v upravljanje kamnolom.
Zaradi tega se na pogorišču propadlega celjskega podjetja odvija ogorčen boj.
Pred bližajočo se gradnjo drugega tira in tretje razvojne osi, o delu katere bo sicer še odločalo Ustavno sodišče, se je očitno vnel hud spopad za upravljanje kamnoloma v Veliki Pirešici pri Žalcu. Slednji namreč velja za enega največjih v tem delu Evrope in bo pri gradnji drugega tira in tretje razvojne osi predstavljal glavni vir gradbenega materiala, saj je kamen omenjenega kamnoloma najprimernejši za torvrstne gradnje.
Kot poroča Siol.net se ravno zaradi omenjenih dejstev v ozadju že nekaj časa bije boj za kamnolom, ki je del stečajne mase propadlega celjskega podjetja CM Celje. V glavni vlogi naj bi bila direktor podjetja VOC Celje in šentjurski podjetnik Roman Moškotevc ter njegov soobčan, nekdanji lastnik propadlega mariborskega gradbinca CPM, Janez Škoberne, ki s skupnimi močmi skušata priti do kamnoloma.
Načrt sta začela izpolnjevati že leta 2013, ko sta prevzela zdravo jedro podjetja CMC, družbo VOC, ki ima državno koncesijo za vzdrževanje cest. V zadnjem letu dni pa naj bi od večjih upnikov podjetja CMC odkupila že za več kot devet milijonov evrov terjatev in si skušala na podlagi tega zagotoviti lastništvo nad kamnolomom.
Oba dva sta sicer vidna člana stranke SLS. Škoberne je dolga leta obvladoval prometni resor, Moškotovec pa je med drugim pred leti kandidiral za župana Šentjurja. Oba dva naj bi bila tudi v odličnih odnosih z družino Šrot, navaja omenjeni portal. Leta 2008 naj bi tako Škoberne, katerega partnerica je tudi polovična lastnica VOC Ekologija, Bošku Šrotu pomagal pri prevzemu Pivovarne Laško, VOC pa naj bi zadnja leta dobil lepo število poslov v Mestni občini Celje. Škoberne naj bi sicer zatrjeval, da z Moškotevcem nima (več) pogodbe.
Vplivni svetovalec in nasprotnica
Pri poskusu pridobitve lastništva nad kamnolomom pa naj bi jima, kot svetovalec, pomagal tudi vplivni odvetnik Marko Zaman. Ta sicer v zadevi CMC sodeluje tudi z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je ena največjih upnic CMC-ja v stečaju. Zanimivo je tudi, da ima DUTB še za okoli deset milijonov evrov neporavnanih terjatev s strani propadlega podjetja CPM, ki ga je pokopal ravno Škoberne.
Siol.net tudi piše, da naj bi vpleteni lobirali celo za spremembo insolvenčne zakonodaje, kar bi Škobernetu in Moškotevcu pomagalo priti do kamnoloma.
Sicer pa je njuna največja ovira zaenkrat stečajna upraviteljica CMC Milena Sisinger. Ta je že leta 2012, ko je šel CMC v stečaj, odvzela pravico za izkoriščanje kamnoloma lokalnemu podjetniku Petru Podržaju. S slednjim je podjetje CMC, tik pred začetkom stečaja, sklenilo donosno pogodbo, zaradi česar je Sisingerjeva zoper njih tudi vložila tožbo.
Trenutno s kamnolomom upravlja Ecobeton iz Latkove vasi, ki je v postopku izbiranja premagal tako VOC, kot tudi Podržaja. Ecobeton bo upravitelj kamnoloma vse do njegove prodaje.
Leta 2015 sta si Škoberne in Moškotevc prizadevala kupiti tudi asfaltno bazo blizu kamnoloma vendar sta takrat predložila ponudbo, ki je bila za 100 tisoč evrov nižja od podjetja Remont, ki je ponudilo 3,3 milijone evrov. Moškotevc in Škoberne sta takrat opozarjala na domnevne nepravilnosti v postopku.
Trenutno je odprta tudi tožba proti Sisingerjevi in Ecobetonu, v kateri Moškotevc in Škoberne zahtevata, da se v kamnolomu nemudoma preneha z rudarjenjem ter, da se jima poplača več kot dva milijona evrov, ki so se z upravljanjem kamnoloma stekli v stečajno maso CMC. Po njunem mnenju jima namreč ta denar, ker imata ločitveno pravico na kamnolomu, pripada.
Postopek na sodišču še vedno poteka. Toda v primeru, da se upravljanje kamnoloma prekine, bi to imelo za posledico izgubo rudarske koncesije in razvrednotenja premoženja v stečajni masi, saj bi se kamnolom spremenil v malo vredno neobdelano zemljišče, še piše Siol.net.
Boj za kamnolom bo očitno še zelo hud.
