Preliminarni podatki trga nepremičnin* kažejo, da se je število transakcij z nepremičninami v času epidemije po celi Sloveniji občutno zmanjšalo. Kljub epidemiji pa so cene nepremičnin še vedno rasle.
V Celju so se tako cene stanovanj zvišale za 3 odstotke. Povprečna cena na kvadratni meter stanovanja v Celju tako trenutno znaša 1410 evrov. Število poslov s stanovanji se je najbolj zmanjšalo na slovenski obali.
Letos je pandemija Covid-19 za nekaj časa praktično zaustavila sklepanje poslov na slovenskem nepremičninskem trgu. Čeprav dobršen del sklenjenih nepremičninskih poslov za prvo polletje še ni evidentiran in obdelan za podrobnejše tržne analize, trenutno rapoložljivi podatki v preliminarnem polletnem poročilu Geodetske uprave kažejo, da je epidemija dodobra oklestila število poslov z nepremičninami.
Največji upad poslov na vrhuncu ukrepov za zajezitev širjenja virusa
V Sloveniji je bilo do 15. julija za prvo polletje letošnjega leta evidentiranih okoli 10.800 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala nekaj manj kot 770 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 sta se tako evidentirano število sklenjenih kupoprodajnih poslov kot njihova skupna vrednost zmanjšali za približno 40 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo število poslov manjše za 40 odstotkov, njihova vrednost pa za 45 odstotkov. Padec je videti občutnejši tudi zato, ker je bilo število poslov z nepremičninami lani rekordno.
Največji padec aktivnosti na nepremičninskem trgu je bilo zaznati marca ter aprila. Število sklenjenih pogodb (okoli 2 tisoč) je marca upadlo za 25 odstotkov, njihova skupna vrednost (okoli 156 milijonov evrov) pa za 17 odstotkov. V mesecu aprilu pa se je število sklenjenih poslov z nepremičninami zmanjšalo še za nadaljnjih 46 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 48 odstotkov. V primerjavi z aprilom 2019 je bilo število evidentiranih poslov manjše za 68 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 60 odstotkov.
V mesecu maju 2020, po preklicu epidemije, se je promet na nepremičninskem trgu takoj povečal. V primerjavi z aprilom se je število sklenjenih poslov povečalo za 46 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 32 odstotkov. V primerjavi z majem 2019 je bilo število evidentiranih poslov manjše za 55 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 67 odstotkov.
Glavnina poslov v času epidemije je bilo opravljenih s stanovanji
Vrednostni delež poslov s stanovanji je v prvem polletju 2020 znašal skoraj 70 odstotkov oziroma 532 milijonov od skupno 770 milijonov evrov prometa z nepremičninami. V primerjavi s polletnim povprečjem preteklih let se je vrednostni delež prometa s stanovanji opazno povečal in bil tako po prvem polletju 2015, ko je znašal 66 odstotkov, znova rekorden. Nasploh je značilno, da se delež prometa s stanovanjsi poveča, kadar je aktivnost nepremičninskega trga nižja, kar se je zgodilo tudi v obdobju razglasitve epidemije Covid-19.
Do 15. julija je bilo za prvo polovico letošnjega leta evidentiranih okoli 5.450 transakcij s stanovanjskimi nepremičninami. Število evidentiranih kupoprodaj stanovanj se je v primerjavi z drugim polletjem 2019 zmanjšalo za 37 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem pa za 36 odstotkov. Število evidentiranih kupoprodaj stanovanjskih hiš se je v primerjavi s prejšnjim polletjem zmanjšalo za 38 odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 37 odstotkov.
V marcu 2020, ko je bila razglašena epidemija Covid-19, se je število transakcij s stanovanji zmanjšalo za 28 odstotkov, v aprilu, ko je bilo poslovanje z nepremičninami praktično onemogočeno, pa še za nadaljnjih 47 odstotkov. V primerjavi z aprilom 2019 je bilo število poslov manjše za 68 odstotkov. Maja, po ublažitvi omejitev, je v primerjavi z aprilom število poslov zraslo za 68 odstotkov. Še vedno pa je bilo število evidentiranih transakcij s stanovanji za 45 odstotkov manjše kot maja 2019. Število poslov s stanovanji se je zmanjšalo po celotni Sloveniji, najbolj pa na obali.
Število transakcij s stanovanjskimi hišami je bilo marca 2020 za 21 odstotkov, aprila pa že za 49 odstotkov manjše kot februarja oziroma za 67 odstotkov manjše kot aprila 2019. V maju se je število transakcij s stanovanjskimi hišami povečalo za 54 odstotkov, a je bilo v primerjavi z majem 2019 še vedno manjše za polovico.
Preliminarni podatki kažejo, da je epidemija Covid-19 slabše vplivala na trgovanje z novimi stanovanji, kot na trgovanje z rabljenimi stanovanji. Število poslov rabljenih stanovanj je bilo namreč v primerjavi s prvim in drugim polletjem 2019 manjše za okoli 35 odstotkov, število poslov z novimi stanovanji pa za več kot 70 odstotkov.
Tudi število poslov z zazidljivimi zemljišči je bilo v prvem polletju 2020, v primerjavi s prvim in drugim polletjem 2019, manjše za okoli tretjino.
Cene kljub epidemiji navzgor
V nasprotju s številom poslov, pa preliminarni podatki kažejo, da so v Sloveniji cene v prvem polletju letošnjega leta še naprej rasle, ne glede na zmanjšanje prometa zaradi epidemije Covid-19.
V Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju so cene stanovanj v letošnjem prvem polletju v povprečju zrasle. Najbolj v Kranju, kjer je bila povprečna cena rabljenega stanovanja po preliminarnih podatkih za 7 odstotkov višja kot v drugem polletju 2019. V Mariboru je bila povprečna cena višja za 4 odstotke, Ljubljani in Celju pa za 3 odstotke. Na območju Okolice Ljubljane so cene stanovanj stagnirale. V Kopru in na območju Obale brez Kopra pa so se glede na razpoložljive podatke opazno znižale, vendar je slednje lahko vprašljivo, saj gre za premajhen statistični vzorec.
*Končni podatki o slovenskem nepremičninskem trgu v letošnjem prvem polletju bodo objavljeni oktobra v rednem polletnem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu.
B.S., vir: GURS
