V preteklem letu se je gospodarska rast zaradi vsesplošne draginje in drugih razlogov upočasnila. V nadaljevanju sledi pregled poslovanja podjetij v celjski regiji.
Zaradi povečane negotovosti, visokih cen ter vsesplošne upočasnitve svetovnega gospodarstva se je gospodarska rast v zadnjem čertrtletju lanskega leta nekoliko upočasnila. Prav tako ostaja tveganje za dlje trajajočo visoko inflacijo, kar bi dodatno negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost.
Cene življenskih potrebščin so bile lani za 8,8 % višje kot v letu 2021. Prav tako pa so v enem letu cene življenjskih potrebščin zrasle za 10,3 %. Gospodarska kriza se lani še ni korenito poznala na bruto domačen proizvodu, saj je bil ta leta 2022 za 5,4 % višji kot prejšnje leto, je pa bilo mogoče sploh proti koncu leta zaznati upočasnevanje njegove rasti.
Poslovanje v celjski regiji v letu 2022
Gospodarske družbe
V lanskem letu se je število družb v celjski regiji povečalo za 144 in znašalo 5.974. Prav tako se je za skoraj 1.899 povečalo število zaposlenih, katerih je bilo 47.920, za slabih 8 % pa se je v primerjavi z letom 2021 zvišala tudi povprečna bruto plača, ki se je ustavila pri 1.805 €. Za 20 % so se v primerjavi z 2021 povišali tudi prihodki, ki so lani znašali slabih 8 miljard evrov, še za dva procenta več pa so se povišali odhodki, katerih je bilo slabih 9,25 milijard evrov. Neto dobiček se je povečal za 3 % in znašal dobrih 550 milijonov evrov.
Zgodba je podobna tudi, če pogledamo poslovanje gospodarskih družb na območju celotne savinjske statistične regije. V lanskem letu je povprečna bruto plača znašala 1.823 €, kar je 18 € več, kot pri celjski regiji. Prihodki so v primerjavi z letom 2021 zrasli za 15 %, odhodki za 16 %, dobiček, ki je lani znašal 521 milijonov €, pa se je povišal za 5 %.
Kot je razvidno iz grafa, so imeli v letu 2022 zaposleni v gospodarskih družbah najvišjo povprečno plačo v občini Štore. To je tudi edina občina izmed vseh, ki jih pokriva AJPES Celje, ki se je uvrstila nad slovensko povprečje povprečnih plač. Celje se je s povprečno plačo 1.818 evrov na mesec uvrstilo na sredino lestvice. Najnižjo povprečno plačo so gospodarske družbe lani izplačevale v občini Kozje, kjer je ta znašala 1.354 evrov, kar je 66 % povprečne plače v Sloveniji.
V letu 2022 se je zaposlovanje nekoliko umirilo, družbe so omogočile 1.899 novih zaposlitev, največ družbe s področja gradbeništva (+ 608), sledile so družbe iz predelovalnih dejavnosti (+ 353) ter trgovske in gostinske družbe (+ 252). Brez zaposlenih je poslovalo 28,9 % družb.
Kot je razvidno na tortnem diagramu, so lani skoraj polovico vsega čistega dobička v celjski regiji pridelale gospodarske družbe, ki delujejo v celjski občini. Industrijsko dokaj razvit je tudi Žalec, saj so družbe, ki delujejo v tej občini, prispevale 13,5 % celotnega čistega dobička. Vredne omemb so tudi občine Šentjur z 8,3 %, Slovenske Konjice s 6 % in Rogaška Slatina s 5,9 %. Gospodarske družbe v ostalih šestnajstih občinah so pridelale slab četrtinski delež čistega dobička celjske regije v lanskem letu.
Samostojni podjetniki
Iz leta 2021 v lansko leto se je v celjski regiji število samostojnih podjetnikov zmanjšalo za 53 in pristalo na 5.169. So pa obstoječi za 201 povečali število svojih zaposlenih, ki jih je bilo lani 4.441. Skoraj za 100 € se je povečala tudi povprečna plača na zaposlenega, ki se je lani ustavila pri 1.328 € in je bila od slovenskega povprečja nižja za 9 evrov. Prihodki so se zvišali za 23 % in so znašali 795 milijonov €, še za en procent več pa so se zvišali odhodki, ki so bili 747 milijonov evrov. Neto podjetnikov dohodek je tako lani znašal 48 milijonov evrov in je bil za 9 % višji kot predlani.
Še večji upad samostojnih podjetnikov beležimo po celotni savinjski regiji, kjer se je teh od leta 2021 do lanskega leta zmanjšalo za 105. Ti so svojim zapislenim leta 2022 v povprečju plačevali podobno plačo, kot jo v celjski regiji. Prihodke so glede na leto 2021 povečali za 22 %, odhodke pa za 23 %. Neto podjetnikov dohodek se je povečal za 7 % in je znašal 62 milijonov evrov.
Podobno kot pri gospodarskih družbah, tudi pri neto podjetnikovem dohodku prevladuje celjska občina, saj so lani skoraj četrtino vsega neto prihodka celjske regije pridelali podjetniki v tej občini. Sledita Žalec in Šentjur s po dobrimi 11 % deleži pridelanega neto dohodka, desetim odstotkom pa se je pribčižala še občina Slovenske Konjice.
V celjski regiji je 4.340 podjetnikov z nič ali 1 zaposlenim, 769 jih ima od 2 do 9 zaposlenih, 10 ali več oseb pa zaposluje 60 samostojnih podjetnikov. V preteklem letu so navkljub inflacijskim pritiskom okrepili svojo ekonomsko moč. V celjski regiji je sicer poslovala dobra desetina vseh slovenskih podjetnikov. Delež prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, je znašal slabih 17 %. Po ekonomski strukturi ostajajo najmočnejše panoge gradbeništvo, trgovina in predelovalne dejavnosti tako na ravni Slovenije kot regije.
Regijski podjetniki so lani nekoliko povečali število zaposlenih, največ gradbeništvo (+ 139) in predelovalne dejavnosti (+ 36). Slabi dve tretjini podjetnikov nista imeli zaposlenih.
