Kot kaže nanovejše poročilo nepremičninskega trga v Sloveniji, je bil v letu 2020, ki ga je v vseh pogledih zaznamovala pandemija covida 19, obseg trgovanja na slovenskem nepremičninskem trgu manjši kot pred epidemijo, cene nepremičnin pa so še naprej rasle.
Glede na razpoložljive potatke v letu 2021 se je promet z nepremičnimi zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami pa je število transakcij z nepremičninami poskočilo in bilo aprila že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo.
Kakšno je bilo stanje na nepremičninskem trgu v “koronskem” letu?
Število realiziranih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je lani v primerjavi z »normalnim« letom 2019 na ravni države zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami pa kar za 30 odstotkov. Tudi število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč je lani na ravni države upadlo za 12 odstotkov, se je pa v primerjavi z letom 2019 za 4 odstotke povečalo število transakcij z zazidljivimi zemljišči za gradnjo družinskih hiš. Prav tako se je nekoliko povečalo povpraševanje po hišah. Zadnja dva podatka sta posledica visoke cene stanovanj, verjetno pa so imela na odločanje in mišljenje kupcev do neke mere vpliv tudi zaprtja javnega življenja ob epidemiji.
Na cene nepremičnin epidemija ni imela večjega vpliva. Na ravni države so bile cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo leta 2020 v primerjavi z letom 2019 višje za 3 do 4 odstotke. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih, v okolici Ljubljane in v Kranju. Na teh območjih so praviloma cene nepremičnin v zadnjih petih letih tudi najbolj zrasle. Cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu so v zadnjem času presegle cene v obalnih krajih.
Leta 2020 je bilo v Sloveniji evidentiranih okoli 31.800 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala okoli 2,2 milijardi evrov. V primerjavi z letom 2019 je bilo število sklenjenih pogodb manjše za 13 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 21 odstotkov. Število pogodb in njihova skupna vrednost sta bila najmanjša po letu 2015.
Leta 2020 je bilo izvedenih okoli 8.800 kupoprodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5.900 kupoprodaj hiš. V primerjavi z letom 2019 je bilo prodanih za 21 odstotkov manj stanovanj in le za 9 odstotkov manj hiš.
Po Sloveniji so cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo zelo različne. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so na območju z najvišjimi cenami več kot trikrat višje kot na območju z najnižjimi cenami, cene stanovanjskih hiš več kot šestkrat višje, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa več kot tridesetkrat višje.
Srednja cena stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem je leta 2020 v Sloveniji znašala 107.000 evrov. Cene stanovanjskih hiš so se na ravni države lani skoraj izenačile z rekordnimi iz leta 2008.
Nepremičninski trg v Celju: rast cen stanovanj največja v Sloveniji
V Celju so bila lani stanovanja in hiše za več kot polovico cenejša kot v Ljubljani. V Celju so cene stanovanj od leta 2015 zrasle za 35 odstotkov. V Celju in okolici je bila sicer rast cen stanovanj (7 odstotkov) v lanskem »koronskem« letu največja med vsemi območji.
Medtem, ko so se v ostalih večjih mestih cene hiš v primerjavi z letom 2015 nadpovprečno zvišale (med 26 in 37 odstotki), je bila v Celju rast (21 odstotkov) pod slovenskim povprečjem. Na območjih Ljubljane in Maribora so v primerjavi z letom 2019 cene hiš zrasle za 4 odstotke, na območju Kranja z okolico za 5 odstotkov, Celja za 3 odstotke in Obale za 2 odstotka.
Nadpovprečna (nad 30-odstotna) je bila v Celju rast cen zazidljivih zemljišč.
V Celju je evidentiranih okoli 18 tisoč stanovanjskih enot (okoli 14 tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 4 tisoč stanovanjskih hiš), kar predstavlja slab odstotek slovenskega stanovanjskega fonda. Največ stanovanjskih enot je na območju centra mesta.
Že tradicionalno so cene stanovanjskih nepremičnin v Celju zelo podobne kot v Mariboru oziroma vsaj za polovico nižje kot v Ljubljani. V Celju so cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah lani prvič po letu 2008 dosegle rekordno raven. Srednja cena rabljenega stanovanja je bila 1.450 €/m2.
V Celju so se rabljena stanovanja lani večinoma prodajala po ceni med 1.250 in 1.650 €/m2. Najdražje lani prodano stanovanje je bila malo čez 30 kvadratnih metrov velika garsonjera v stavbi iz leta 1986, ki je bila prodana v središču Celja za 2.270 €/m2. Povprečna cena novega stanovanja (z DDV) je lani v Celju znašala okoli 2.100 €/m2.
Na območju Celja je bila srednja cena stanovanjske hiše lani skoraj 130 tisoč evrov. Srednja letnica zgraditve prodanih hiš je bila 1965, srednja velikost hiše 190 kvadratnih metrov, srednja površina pripadajočega zemljišča pa 530 kvadratnih metrov.
Večina hiš v Celju se je prodala po ceni med 90 in 170 tisoč evri, na območju okolice Celja pa med 95 in 150 tisoč evri. Najdražja evidentirana tržna prodaja hiše lani je bila prodaja 270 kvadratnih metrov velike hiše s pripadajočim zemljiščem okoli 1150 kvadratnih metrov in letnico zgraditve 1960, ki je bila prodana na območju okolice Celja za 270 tisoč evrov.
Lani je bila, ob sicer skromnem številu transakcij, srednja cena zazidljivega zemljišča za gradnjo stavb na območju Celja 95 €/m2, srednja velikost prodanega zemljišča pa več kot tisoč kvadratnih metrov. Najdražje zazidljivo zemljišče je bilo prodano na območju mesta za okoli 160 €/m2. Šlo je za okoli 1250 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je prej stala stara vila, ki so jo že pred prodajo porušili.
Blaž Skok, vir podatkov: GURS
