Navodilo iz Bruslja o registraciji kokoši pri ljudeh ni prejelo pretirane dobrodošlice – še več, nekateri se celo bojijo in menijo, da gre pri tem za preštevanje kur državi. Pomnimo, Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 9. marca 2016 sprejela uredbo o prenosljivih boleznih živali ter določenih aktov na področju zdravja živali.
Uredba, ki se je že konec avgusta dotaknila javnosti in stopila v veljavo, določa pravila glede registracije. Hkrati uredba daje možnost, da države članice sprejmejo odstopanja od te obveze v skladu s pogoji, ki so določeni z izvedbeno uredbo o določitvi pravil za uporabo uredbe evropskega parlamenta in sveta o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali.
A uredba je dvignila prah, nezaupljivost in razburjenje predvsem med lastniki kokoši na podeželju. Mnogi prav te in ostalo perjad gojijo le za svoje potrebe ali morebiti še za sosedove. Lastniki so v strahu, da bo takšna registracija strošek. Zato na slovenski Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kljub kritikam mirijo.
Podzakonski akt omogoča izjeme za rejce, ki gojijo perutnino le za lastno oziroma domačo rabo. V tem primeru žival ne sme zapustiti »obrata«, proizvod pa ne gospodinjstva. Kdor bo jajca ali kokoši prodajal sosedom, bo moral kokoši označiti. Kar pa ni pretirano zahtevno. Izpolniti je potrebno formular, po katerem te vpišejo v register, sporoča Breda Hrovatin z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Glavni razlog nove zakonodaje na področju zdravja živali bi naj konec koncev bila zagotovitev visokih standardov zdravja živali in javnega zdravja v Evropski Uniji.
Nacionalni predpis pa je zaenkrat v polnem teku. Ta bo izvzel določene obrate iz zahteve za registracijo za lastno porabo. Predpis bo tem določal največje dovoljeno število reje perutnine in kuncev. Iz Uprave Republike Slovenije sporočajo še, da bo predpis pripravljen najkasneje do konca leta 2022, podan bo tudi v javno razpravo.
Se obeta konec domače reje perutnine?
Mnenja so tako še vedno bistveno deljena. Medtem ko veterinarka Neva Šemrov pojasnjuje, da »gre tukaj le za hitrejše ukrepanje pri morebitnih boleznih in resnično samo za evidenco, kje se žival v primeru bolezni nahaja«, Sanja Lončar iz društva Samooskrbni.net tem besedam nasprotuje in izraža skrb, da se »pod pretvezo skrbi za zdravje indirektno skriva konec domače reje perutnine, saj bodo stroški predlagane registracije višji od cene same živali«.
»Na novo direktivo EU sem besna kot ris«, je za Domovino dejala ena izmed lastnic perjadi, Anica iz Zgornjega Posočja. »Že tako se človek vpraša, če se ti splača imeti dve kravi, pet ovc ali koz. Ljudje opuščajo vsakršno rejo. Edino, kar nam je po večini ostalo, so kokoši. Še pri njih je problem to, da so se krmila podražila in če ne bi imela rada okusa domačih jajc ter to, da lahko ekološke odpadke odvržem kokošim, jih zagotovo ne bi imela. Da bom pa za sedem kokoši plačevala še registracijo, jih raje nimam.« Dodaja tudi, da registraciji ne misli plačati niti centa in da se časi ponavljajo. Po njenem mnenju bodo morali kot v Jugoslaviji skrivanje klanja živine sedaj skrivati še pobrana in prodana jajca sosedom. »Za velike denarje!«, hudomušno pripomni.
Foto: Pixabay
N. O.
