Ponovno je izšla lestvica stotih najbogatejših Slovencev, ki jo sestavlja revija Finance Manager. Letos je do zamenjave prišlo na samem vrhu lestvice, prav tako pa je stoterica najpremožnejših svoje skupno premoženje še povečala. To letos šteje 8,7 milijarde evrov, kar je največ doslej.
Na lestvici se najde tudi nekaj uspešnih podjetnikov iz Celjskega. Najvišje sta uvrščena Darko Martin in Tilen Klarič, sledi jima družina Jager in Ivan Pfajfar ter njegova hči Maša.
Iza Sia in Samo Login nista več najbogatejši slovenski par, kar sta bila po oceni analitikov Finance Manager osem let zapored. Razlog je preprost: nista več par, zato sta na lestvici sama zase, in sicer oba na 2. mestu s po 345 milijoni evrov. 4. je lastnik podjetja Belektron, ki trguje z emisijskimi kuponi, Boštjan Bandelj, 5. družina Šešok – menedžerji Iskre z Dušanom Šešokom na čelu, 6. sta Vesna in Dari Južna, 7. lastnik in direktor Dewesofta iz Trbovelj Jure Knez, 8. kriptomilijonar Damjan Merlak, 9. je javnosti bolj znani Joc Pečečnik, 10. pa mojster izpušnih sistemov, Igor Akrapovič.
Kaj pa najbogatejši s Celjskega?
Premoženje Darka Martina in Tilna Klariča: 147 milijonov evrov, 13. mesto
Darko Martin Klarič, soustanovitelj podjetja Media Publikum, je eden prvih slovenskih poosamosvojitvenih podjetnikov. Podjetje, katerega direktor in 20 odstotni lastnik je tudi sin Tilen, se ukvarja z zakupom oglaševalskega prostora v medijih. To že mnogo let dobro posluje, ob lanskih 65,5 milijona evrov dohodkov pa so pridelali za 3,7 milijonov evrov dobička.
Oče in sin sta se s premoženjem 86,5 milijona evrov lani nahajala 9 mest nižje, na 24. mestu. V zadnjem letu se je tako njuno premoženje povečalo za 70 odstotkov oziroma okoli 60 milijonov evrov. Podjetnika sta prav tako večinska lastnika podjetja Adventura Investments, katere prihodki so lani znašali 327 milijonov evrov.
Premoženje družine Jager: 136 milijonov evrov, 15. mesto
Veliki trgovci, Jagri, so se z 18. mesta lani vrnili na 15. mesto najbogatejših Slovencev, kamor so jih pri Financah uvrstili tudi leto pred tem. Vrednost svojega premoženja so iz 128 milijonov evrov v letu dni dvignili za 8 milijonov evrov.
V Financah tako očeta Franca kot ženo in sinove štejejo skupaj, čeprav je Franc iz Jagrosa že izstopil, lani pa je svoj 10 % delež prodal tudi najmlajši sin Miha Jager in zanj iztržil 3,8 milijona evrov. Lastništvo v Jagrosu tako držita sinova Boštjan in Aleš s po 20 odstotnim deležem, 4 % drži mama Marija, 56 % pa firma poseduje sama sebe.
Kot še pišejo v Menedžerju, je Skupina Jagros lani ustvarila skoraj 218 milijonov evrov prihodkov in 14,3 milijona evrov dobička. Do lani so nizali rekordne prihodke in prodajo, lani pa so ob 12,8-odstotni rasti prihodkov imeli za pol milijona evrov skromnejši dobiček kot v rekordnem letu 2021.
Podjetje Gradnje Jager v lasti očeta Franca je v tretjem letu ustvarilo 1,2 milijona prihodkov in poslovalo s 33 tisočaki izgube.
Aleš in Boštjan Jager sta tudi šesta na tradicionalni lestvici 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja za leto 2022.
Premoženje Ivana Pfajfarja in Maše Pfajfar Toplak: 93,6 milijonov evrov, 23. mesto
Ivan Pfajfar in njegova hči Maša sta lastnika celjskega Inposa, ki se je v več kot 30 letih razvoja razvilo v obsežno trgovsko družbo, ki se ukvarja s prodajo tehničnega blaga. V lanskem rekordnem letu je podjetju uspelo pridelati 78 milijonov evrov prihodkov ter 5,5 milijona evrov čistega dobička.
Oče in hči sta se na lanski lestvici znašala dve mesti višje, vendar sta imela za kanček manj premoženja. To se jima je namreč letos povečalo za 1,4 milijona evrov. Pri vrednotenju premoženja so na Financah upoštevali še podjetje Lesoprodukt, ki ga imata v lasti. To je k skupni oceni premoženja prispevalo 16 odstotkov.
Hiter razvoj podjetja se kaže tudi v širitvi poslovnih prostorov. Leta 2019 so v Krškem odprli svoj največji prodajni center, predlanskim pa končali gradnjo skladišča na Ljubečni pri Celju in kupili trgovsko-prodajalni center. Podjetje je svoj tržni delež okrepilo z nakupom delnega lastništva podjetij Merstell SSC in Kovintrade.
Premoženje družine Albreht: 79,8 milijonov evrov, 30. mesto
Bojan Alberht je večinski lastnik Zlatarne Celje, ki ima hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Avstriji. “Drobnoprodajna mreža Zlatarne Celje in njenih odvisnih družb obsega 92 lastnih prodajnih mest. Zlatarna Celje proizvaja lastne zlate ploščice in trguje z zlatimi palicami. Leta 2012 so se razširili še v hotelirstvo; v ljubljanskem BTC so odprli hotel Plaza, ki je od decembra 2015 del franšizne verige Radisson Blu.” še pojasnjujejo na Financah.
Nekaj let kasneje so sredi Ljubljane odprli še petzvezdični hotel Grand Plaza, ki je imel vrednost naložbe več kot 40 milijonov evrov.
Letos so svoje premoženje s 59,8 milijonov evrov povišali za 20 milijonov evrov ter se s tem iz 37. mesta na lanski lestvici povzpeli za sedem mest. Na Financah so zaključili s tem, da so jim lani prihodki skupine Zlatarna Celje poskočili za 44 odstotkov, čisti dobiček pa je bil rekordne višine 8,2 milijona evrov.
Premoženje Bogdana Kronovška in Nataše Besednjak: 72,6 milijonov evrov, 35. mesto
Bogdan Kronovšek in sestra Nataša Besednjak si delita lastništvo podjetja Kronoterm iz Gomilskega, ki je največje podjetje v državi, specializirano v proizvodnji toplotnih črpalk. Kot so ugotovili na Financah, sta za njimi dve leti bliskovitega razvoja. V letu 2021 so namreč prihodke povečali za 262 odstotkov, lani pa za 171 odstotkov, ti pa so na koncu znašali 42,3 milijona evrov. Tudi čisti dobiček je doživel strmo rast in se na koncu ustavil pri rekordnih 9,2 milijona evrov.
Hitra rast podjetja je povzročila tudi močno povišanje premoženja lastnikov, ki se je iz lanskih ocenjenih 39,6 milijonov evrov skoraj podvojilo na letošnjih 72,6 milijonov evrov. To se odraža tudi na lestvici, kjer sta se Kronovšek in Besednjakova iz lanskega 77. mesta povzpela na letošnje 35.
Izjemne poslovne rezultate jim brez dvoma med drugim prinese tudi konstanto vlaganje v nove tehnologije, saj je kar četrtina zaposlenih sodelavcev v razvoju. Prav letos so predstavili novo geotermalno toplotno črpalko, ki je od primerljivih boljša kar za 30 odstotkov.
Premoženje Uroša Merca: 68,4 milijonov evrov, 38. mesto
Uroš Merc je 66-odstotni lastnik skupine Bisol Group, ki se ukvarja s proizvodnjo silicijevih fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne, nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne, hibridnih in otočnih solarnih sistemov ter solarnih svetilk. Na Financah so dodali, da je na podlagi podatkov dobaviteljev materiala in opreme skupina s 750 megavati proizvodnje zmogljivosti največja prava evropska proizvajalka solarnih modulov.
Rast skupine se da med drugim pripisati tudi vedno večjemu zanimanju po alternativnih virih energije. To je povzročilo skokovito rast premoženja Merca, ki se je iz lanskih 41,7 milijonov evrov dvignilo na 68,4 milijonov evrov. Iz 83. mesta se je tako povzpel na 38. mesto.
Pri pripravljanju lestvice so zapisali še naslednje: “Neverjetno povpraševanje po sončnih celicah se je izrazilo v 97 milijonih evrov prihodkov, ob tem pa so ustvarili 12 milijonov evrov čistega dobička, kar je 12-kratnik predlanskega.”
Vredno je dodati tudi to, da bi bilo letošnje ocenjeno premoženje še višje, če Bisola ne bi močno prizadele letošnje poplave, ki so po njihovih ocenah za podjetje povzročile okoli 30 milijonov evrov škode. Vse to so upoštevali pri ocenjevanju premoženja, ki so jo zato nekoliko znižali.
Premoženje Franca Piška: 56,1 milijona evrov, 50. mesto
Inovativni podjetnik z Jazbine pri Šmarju, Franc Pišek, je po oceni strokovnjakov Financ letos nekoliko revnejši kot lani, a v merilih običajnega človeka še vedno bajno bogat. Vsekakor zasluženo, saj so Vitli Krpan v branži gozdarskih vitlov v evropskem, nemara celo svetovnem vrhu. Lani so mu premoženje ocenili na 61,9 milijona evrov in ga razglasili za 35. najbogatejšega Slovenca, letos pa je s približno petimi milijoni evrov nižjo oceno točno na sredini lestvice stotih, torej petdeseti.
“Ob nekoliko skromnejšem poslovnem letu in tudi kotiranju podobnih evropskih podjetij na borzi pri nižjih večkratnikih dobička smo oceno premoženja znižali za nekaj več kot pet milijonov evrov, na 56,1 milijona,” so to pojasnili pri Financah.
Kakorkoli, četudi so ga v slovenskem merilu nekoliko spustili, je težko pričakovati, da bi ga kdo lahko zbil s trona najvplivnejšega človeka Kozjanskega in Obsotelja, za kar smo ga na sestrskem portalu Kozjansko.info razglasili januarja letos. Čez mesec in pol bomo vedeli zagotovo ali je to pozicijo ohranil tudi v letu 2023.
Premoženje Mateja Romiha: 52,7 milijonov evrov, 60. mesto
Pred prodajo kitajski skupini Zhejiang Jinke Entertainment Culture je bil 4,64-odstotni lastnik Outfita7. Sedaj je vlagatelj v zasebni naložbeni sklad Alfi PE, kamor so se vplačali še nekateri drugi lastniki Outfita7. Prav tako je največj lastnik podjetij Ribarjeva rezidenca in Ribarjeva rezidenca 2, ki sta se knežjem mestu spustila v gradnjo stanovanj višjega razreda.
Njegovo premoženje letos ostaja isto kot lani, je pa iz iz 50. mesta lani na Managerjevi lestvici letos padel za 10 mest.
Premoženje Iztoka Špana: 51,8 milijona evrov, 62. mesto
Premoženje Piškovega lokalnega tekmeca, ki je prav tako super uspešen na globalnem nivoju, lastnika in direktorja podjetja Tajfun Planina, Iztoka Špana, pa se je v letu dni močno povečalo. Če je še lani kot 91. najbogatejši Slovenec pod palcem imel 35,4 milijona evrov, je letos z 16,2 milijona evrov višjo ocenjeno vrednostjo premoženja že 62. na lestvici. Da gre za kontinuiran vzpon, priča, da je bilo njegovo premoženje še predlani vredno skoraj pol manj, 23,3 milijona evrov.
Tako so to opazili pri Financah: “Leto 2022 je bilo za skupino Tajfun najuspešnejše v zgodovini z rekordnimi prihodki in dobičkom. Prihodki skupine so dosegli 57 milijonov evrov, čisti dobiček pa 4,7 milijona evrov, skoraj dva milijona več kot leto prej.”
Pišejo še, da se naj bi dobiček letos gibal okoli 6,6 milijona evrov, v letu 2024 pa okoli 7,5 milijona. V Tajfunu se trenutno lotevajo velike in za njihov nadaljnji razvoj pomembne investicije, ki bo okrepila proizvodne zmogljivosti in pripomogla k še večji produktivnosti, trajnosti ter konkurenčnosti. Gre za izgradnjo novega proizvodno skladiščnega objekta ter vzpostavitev nove tehnološke linije za izdelavo kamionskih in traktorskih dvigal v poslovni coni Tajfun v Planini pri Sevnici.
V Financah pričakujejo, da se bo, ob takšni rasti, Španova vrednost premoženja v naslednjem letu še zvišala. Težko pa se bo že letos povzpel višje na lestvici 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja, saj je že zdaj trenutno drugi, takoj za kolegom iz iste branže, Francem Piškom.
Premoženje Mirana Zagožna: 47,7 milijonov evrov, 71. mesto
Na lestvici je tudi Miran Zagožen, lastnik Aplasta, ki se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas. Ob tem si lasti še podjetje Zagožen, ki prodaja izdelke za zunanji vodovod in kanalizacijo. V obeh podjetjih so lani poslovali zelo dobro. Aplast je ustvaril za 14,7 milijona evrov prihodkov in rekordnih 2,8 milijona evrov dobička, podjetje Zagožen pa je ustvarilo 24.9 milijona evrov prihodkov in 2,9 milijona evrov čistega dobička.
Zagožen je lani z ocenjeni 34 milijonov evrov premoženja na lestvici zasedal 96. mesto, kar letos pomeni vzpon za 25 mest.
Njegov opis so na Financah zaključili z naslednjim: “Odlični rezultati v letu 2022, pozitivni kazalniki za leto 2023 in končanje investicijskega cikla so podlaga, ki lahko vrednost podjetij v lasti Mirana Zagožna v prihodnosti še zviša. Tokratna ocena je tako rekordna in znaša 47,7 milijona evrov, kar je kar 40-odstotna rast. Omenimo lahko tudi, da so pri vrednotenju izločili prihodke, ki jih podjetja ustvarijo med seboj, teh je slabih pet milijonov evrov.”
Premoženje družine Moškotevc: 39,1 milijona evrov, 87. mesto
Podobno kot Franc Pišek, so tudi Moškotevci na lestvici stotih najbogatejših Slovencev glede na lani kanček zdrsnili, iz 83. na 87. mesto, so pa vseeno nekoliko povečali vrednost svojega premoženja, vsaj po oceni analitikov Financ.
Ti izpostavljajo lastništvo Moškotevcev v podjetjih VOC Ekologija, kjer je Roman Moškotevc 50 % lastnik, ter seveda trgovsko-proizvodne družbe Ahac, ki je v 100 % Romanovem lastništvu.
Voc Energija je lani ustvarila 72,9 milijona evrov prihodkov, kar pomeni 18 % rast, čisti dobiček pa je upadel za 34 % na 3,6 milijona evrov. Glede Ahaca na Financah poudarjajo, da so z nakupom blagovne znamke Droga vstopili tudi v proizvodnjo hrane in tako distribuirajo številne prehranske izdelke. V svoj portfelj so dodali še tehnične izdelke in izdelke široke porabe. Lanski prihodki so znašali 52,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,7 milijona.
Pri vrednotenju premoženja Moškotevcev so na Financah upoštevali še tri manjša podjetja v lasti Romana Moškotevca: BDL Trading, Prema in Glinkop.
Na lestvici 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja je Moškotevc na 8. mestu, kar nedvomno odpira prostor za napredek.
Premoženje Ivana in Črta Cenclja: 36,2 milijonov evrov, 97. mesto
Kot zadnja s Celjskega na lestvici sta oče in sin, ki si vsak polovično lastita celjsko podjetje Inel. Zaradi za podjetje dveh kriznih let se lastnika lani nista uvrstila na lestvico najbogatejših, z lanskim boljšim poslovanjem pa se letos na tej ponovno nahajata, in sicer na 97. mestu.
O poslovanju so na Financah zapisali naslednje: “Lani so v primerjavi s predlanskim prihodke podvojili, na 14 milijonov evrov, čisti dobiček pa je dosegel 1,3 milijona evrov. Na domačem trgu so ustvarili 56 odstotkov prodaje. Število zaposlenih je ostalo primerljivo z letom prej, konec 2022 jih je bilo 161.”
Preberite tudi: To so Celjani med 100 najbogatejšimi Slovenci 2022
