Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskih svetov Občine Braslovče, Občine Polzela in Občine Šmartno ob Paki, odločilo, da uredba o državnem prostorskem načrtu (DNP) za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje ni v neskladju z Ustavo. Občine predlagateljice bodo odločitev spoštovale.
Odločitev je razveselila predvsem ministrstvo za infrastrukturo, DARS, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Velenje in Koroško, manj pa Združenje civilnih iniciativ Savinjske regije, ki pa ima v ognju še nekaj želez.
Z odločitvijo ustavnega sodišča je epilog dobila prva sodna bitka Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline, ki so vseskozi nasprotovale trasi hitre ceste F2-2 med Šentrupertom in Velenjem (njihove argumente proti predlagani trasi lahko preberete tukaj – klik). Nasprotovanja so bila osnovana predvsem na očitkih, da je vladna odločitev slaba iz regionalnega, prometnega, okoljskega in finančnega vidika, traso pa da so izbrali na podlagi študije variant, ki je dokazano temeljila na prirejenih in celo napačnih podatkih. Očitki in protesti prebivalcev (oškodovancev) združenih v civilno iniciativo so vodili do zahteve po ustavni presoji, glede katere pa ustavno sodišče sedaj ni razsodilo v njihov prid.
Ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno, je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Ob tem pa so še poudarili, da različice predlaganih tras ter njihovi posegi v okolje in zasebna življenja, na presojo ustavnega sodišča ne morejo vplivati. Odločali so namreč zgolj o ustavnosti postopkov.
V zvezi s traso F2-2 so se s strani nasprotnikov sicer vseskozi pojavljali tudi očitki, da gre v ozadju za skriti obračun velenjskega in celjskega gospodarskega lobija za gospodarsko prevlado. Velenjski lobi naj bi namreč po prepričanju nasprotnikov trase Velenje-Šentrupert, ne glede na kmetijske, stanovanjske in finančne žrtve, za traso Velenje-Šentrupert navijal predvsem zato, da bi lahko od Celja, ki velja za gospodarsko središče Savinsjke regije, prevzel ta primat.
Ministrstvo in DARS pozdravljata odločitev, civilne iniciative se bodo borile naprej
Združenje civilnih iniciativ Savinjske regije je v odzivu na odločitev dejalo, da se je s to odločitvijo zaključila zgolj ena izmed treh sodb o DPN za državno cesto od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug. “Krajani občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče pričakujemo še dve: pobudo za ustavno presojo in sodbo na Vrhovnem sodišču, upravni oddelek. Omenjeni dve se nanašajo na isti DPN, vendar z drugimi vložniki in argumentacijo,” so zapisali.
Med tem pa župani občin predlagateljic ocene ustavnosti sporočajo, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali. Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je za RTV Slovenija dejal, da se bodo še naprej v konstruktivnem duhu pogovarjali v smeri uresničitve tega, kar prinaša odločitev ustavnega sodišča. Pri tem je po njegovih besedah primarni cilj občine zaščititi oškodovance, to so predvsem kmetijski pridelovalci, za katere bo treba najti ustrezna nadomestna zemljišča.
Z odločitvijo so zadovoljni tudi na ministrstvu za infrastrukturo. “Zadovoljni smo, da bomo lahko nadaljevali dejavnosti na enem najpomembnejših infrastrukturnih projektov, od uprave družbe Dars pa pričakujemo, da bodo nemudoma in pospešeno nadaljevali dejavnosti projektiranja odseka tretje razvojne osi na trasi med Šentrupertom in Velenjem,” so povedali za RTV Slovenija.
Odločitev Ustavnega sodišča pozdravljata tudi Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in DARS, ki bo lahko nadaljeval z dejavnostmi okoli gradnje tretje razvojne osi. Razumljivo so z odločitvijo zadovoljni tudi v Velenju in na Koroškem, kjer si hitre ceste želijo čim prej.
Celotno obrazložitev odločitve Ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj (klik)
B.S.
