V sklopu delovnega obiska sta v sredo Premogovnik Velenje obiskala predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, kjer so jih gostili generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dr. Viktor Vračar, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek in direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler.
Delegacija si je ogledala potek odkopavanja premoga v Jami Pesje, ki se nahaja 500 metrov pod zemljo, ter razkladalno postajo za premog.
Predsednik vlade in minister sta se med drugim prepričala o alarmantno nizkih zalogah premoga na deponijah premogovnika. Poslovodstvo Premogovnika Velenje je ob tem predstavilo izzive družbe ob usmeritvah države za povečanje strateških zalog energentov, tudi premoga, ter prizadevanja za čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.
Premogovnik Velenje se sooča s pomanjkanjem premoga. Ta je namreč zaradi pomanjkanja energentov – predvsem plina in nafte – znova postal alternativa mnogih evropskih držav. Zaradi tega tudi v Sloveniji preučujemo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji, ki pa je v Velenju na alarmantno nizki ravni. Trenutno namreč premorejo le še za dva tedna premoga, kar skrbi predvsem zato, ker Termoelektrarno Šoštanj poganja pretežno prav velenjski lignit. TEŠ v povprečju predstavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije in sočasno oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogrevanja. Glede na trenutne razmere na energetskih trgih je zato zanesljiva proizvodnja električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj toliko bolj pomembna za zanesljivost oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji, so po vrsti ugotavljali gostitelji srečanja.
“Vstopamo v, energetsko gledano, hudo zimo, zato sem se želel osebno prepričati, kakšno je stanje na deponiji. In stanje je alarmantno. Vlada je zato Holdingu Slovenskih elektrarn naložila, da začne takoj z aktivnostmi za uvoz premoga. Ne želimo nadomestiti proizvodnje iz premogovnika, ampak ravno obratno. Želimo si, da bi Premogovnik Velenje maksimalno in takoj povečal proizvodnjo. Na drugi strani pa je pomembno, da se bo v naslednjih mesecih začela tudi debata o točki izstopa iz premoga. Strategija do leta 2026 je sprejeta in moramo se osredotočiti na to, da strategijo začnemo operacionalizirati. Tudi tukaj je pomembna dvotirnost. Na eni strani imamo začasno povečanje odkopa in uvoza, na drugi strani pa prestrukturiranje regije, da bomo pripravljeni na izstop,” je ob obisku in seznanitvijo s stanjem v Velenju dejal predsednik vlade dr. Robert Golob.
V TEŠ so zaradi nemotenega zagotavljanja proizvodnje električne energije tudi v prihodnje ter potreb po večjih sprotnih razpoložljivih količin premoga, kot jih je trenutno zmožen zagotoviti Premogovnik Velenje, skupaj s premogovnikom že pristopili k iskanju ustreznih tujih premogov ter biomase. Pred dnevi so tako znova odprli drugo odkopno polje, prav tako pa so pripeljali prve testne količine uvoženega premoga iz Indonezije.
Poleg pomanjkanja premoga se Premogovnik Velenje sooča tudi s pomanjkanjem delovne sile, zaradi česar bo težko maksimizirati že obstoječa odkopna polja, kaj šele, da bi odkopna polja še širili, kar sicer samo po sebi predstavlja zelo zahteven projekt, ki traja več let.
foto: Premogovnik Velenje
