Celjski dijak na delovni praksi v Indiji


Delovna praksa zna biti z mladega človeka zelo zanimiva, če ne celo globlje transformativna izkušnja. Kot takšno si jo bo vtisnil v spomin Anže Cajhen, študent drugega letnika programa Hortikultura na višji strokovni šoli Šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. V okviru programa Erasmus+ je namreč tri mesece prebil na praksi v Indiji.

Iz države z milijardno populacijo in številnimi kontrasti je poslal nekaj sporočil, ki, čeprav kratka, odstirajo zanimive podrobnosti.

Anže z indijskima kolegoma; vir foto: HVU

Konec julija: “Sporočam, da se tukaj počutim dobro in sem se povsem prilagodil novemu urniku. Dan začnem ob 6:00 z razteznimi vajami, nato zajtrkujem in delam v vrtu. Čeprav se je od zadnjega obiska veliko spremenilo, imam odlično mentorico, ki mi pri vsem pomaga in vse razloži.”

2. septembra: “Delo na vrtu se je precej zmanjšalo; nazadnje smo sadili čilije. Zdaj večino časa preživljam v pisarni, kjer delam z Excelom in sodelujem z gradbenim nadzornikom pri skiciranju ter tehničnem risanju. Zaradi pomanjkanja prostovoljcev je delo zelo dinamično, vendar sem vesel priložnosti za specializacijo na različnih področjih, ne le na vrtu.

Indijske krave; vir foto: HVU

Trenutno ves čas preživljam v samostanu, ki se nahaja v bližini zavetišča za krave, imenovanega Gosala. Pomagal sem veterinarju pri oskrbi bolnih krav, saj zaradi povečane vlage razsaja bolezen, ki močno obremenjuje živali.

Moje zdravje je dobro in počutim se odlično. Z drugimi prostovoljci iz Evrope se odlično razumemo in smo kot ena velika družina. Tudi hrana je odlična. Ob večerih se v templju odvijajo različne mantre in molitve, ki privabljajo veliko obiskovalcev. Dnevno se jih zbere približno od 3.000 do 6.000, ob hinduističnih praznikih pa ta številka močno naraste.”

Kobra; vir foto: HVU

16. septembra: “Vse je v redu, počutim se odlično! Želel sem vas obvestiti, da so v enem tednu ujeli kar 5 črnih kober. Čeprav nimam slik ulova, sem bil prisoten, ko so jih previdno s palicami usmerjali v vedro in jih nato z avtomobilom odpeljali na drugo stran samostana. Tukaj je nekaj slik, da vam pokažem, da sem še vedno živ in zdrav.”

7. oktobra nam je napisal: “Pozdravljeni! Trenutno se ukvarjam s precej rutinskim pisarniškim delom. V naslednjih dneh bomo zaradi prihoda dodatnih prostovoljcev v samostanu organizirali večjo čistilno akcijo. Načrtujemo žaganje in pospravljanje dreves , ki jih je podrlo monsunsko deževje , da zagotovimo varnost in urejenost okolice.”

23. oktobra: “Sporočam vam, da sem živ in zdrav. Včeraj sem opravil zadnja opravila pred odhodom nazaj v New Delhi. Obrezovali smo drevesa, vendar so zaradi posledic monsuna nekateri predeli samostana še vedno težko dostopni. Z velikim veseljem pričakujem vrnitev domov.”

Preberite tudi:

Ob letu generala Rudolfa Maistra v Osrednji knjižnici Celje izdali knjigo z naslovom Ko je Maister zaplul po Savinji (foto)