Dan špargljev: Vse o špargljih na Šoli za hortikulturo in vizualno umetnost Celje (foto)


Na Šoli za hortikulturo in vizualno umetnost Celje so minulo sredo organizirali že 24. dan špargljev. Ob tej priložnosti so obiskovalcem pripravili zanimiv program z različnimi predavanji, vodenim ogledom nasada špargljev in degustacijo špargljevih jedi.

Tradicionalni dan špargljev se je pričel s predavanjem na temo Aktualno v tehnologiji pridelave šparglja, kjer je predaval Igor Škerbot, svetovalec za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.

Igor Škerbot, svetovalec za zelenjadarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. (Foto: Simon Valant)

Škerbot je govoril o aktualnih novostih same tehnologije pridelovanja šparglja, ob tem pa je želel opozoriti pridelovalce in potrošnike na to, da na vse vplivajo podnebne spremembe ter vremenski ekstremi, zato je potrebno to v tehnologiji izkoristiti sebi v prid.

“Na uspešnost pridelave špargljev vsekakor vplivajo tla, vremenske razmere in problemi s škodljivimi organizmi – predvsem polži,” je dejal specialist za zelenjadarstvo, ki novincem v svetu špargljev svetuje:

“Vsekakor večdimenzionalno pristopiti k temu, da se pozanimajo o vseh pasteh in možnostih, ki jih lahko naredijo pred pripravo nasada. Od analize tal, izbire zemljišča, priprave tal, gnojenja, do pravočasne nabave sadik, ki se za novo sezono nabavljajo v času do božičnih praznikov.”

Nasad špargljev na Šoli za hortikulturo in vizualno umetnost Celje. (Foto: Simon Valant)

Po predavanju na temo Biotično varstvo šparglja, ki ga je vodila mag. Iris Škerbot, je sledil prikaz na temo Oblikovanje blagovne znamke Šolski šparglji.

Demonstracija pobiranja špargljev in degustacija

Zbrani so se nato odpravili do šolskega nasada špargljev, ki je bil posajen leta 2020 in je v polni rodnosti, letos pa je njem zrasel neverjeten pridelek. Tu gojijo šest različnih sort špargljev, pet jih je po tehnologiji zelenega šparglja, ena vrsta pa je rdečega šparglja.

Zeleni špargelj ima ogromno učinkovin, ker raste na soncu. Ima veliko vitaminov in mineralov, koristen pa je pri okrevanju ponesrečencev. Rdeči špargelj pa je rastlina, ki v telesu lovi proste radikale, zadevo, ki med drugim povzroča raka.

Ob ogledu nasada, v katerega so vključeni tudi dijaki in študenti, je potekala tudi demonstracija pobiranja špargljev.

Demonstracija obiranja špargljev. (Foto: Simon Valant)


“Mi smo bolj pristaši pobiranja z lomljenjem. Namreč poganjek je užiten od mesta, na katerem ga odlomiš. V primeru rezanja z nožem pa si pogosto v skušnjavi, da pregloboko odrežeš, s čimer potrošniku ponudiš tudi lesen, neužiten del,”
je pojasnila ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Štefanija Kos Zidar.

Ravnateljica Štefanija Kos Zidar. (Foto: Simon Valant)

In ob tem dodala: “Špargelj je zelo zahtevna rastlina za vzgajanje. Pomembno je, da se jih ne okopava prehitro, saj so tik pod površjem zemlje že poganjki in v kolikor se zadeve lotimo nepravilno, potem te mlade poganjke posekamo. Nekje med 10. in 15. junijem potem prenehamo z obiranjem. Nato sledi obdobje, ki traja mesec in pol do dva meseca, ko se rastlina v zemlji okrepi, zato ji takoj po obiranju dodamo ogromno organske mase.”

Špargljeve jedi. (Foto: Simon Valant)

Za piko na i je sledila še raznolika degustacija špargljevih jedi – od juhe, do solat in glavnih jedi, poleg tega pa je bila obiskovalcem na voljo tudi samooskrbna tržnica s prodajo sezonskih rastlin, zelišč in dišavnic, sadik špargljev, pridelanih na ekološki ter integriran način in prodaja poganjkov špargljev.

V tem mesecu bo šola gostila še razstavo, na kateri so sodelovali bodoči aranžerji, fotografi in hortikulturniki iz različnih osnovnih šol.

Fotogalerija: Simon Valant