Albansko govoreče priseljenke iz Celja, Velenja in Slovenskih Konjic so se v januarju vključile v dvomesečno pridobivanje izkušenj za trg dela v okviru projekta Socialna aktivacija albansko govorečih žensk 2024–2027, ki ga izvaja Ljudska univerza Celje (LUC), sofinancirata pa Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus. Vrata so jim prijazno odprli številni delodajalci, pri katerih bodo vse do konca februarja pridobivale novo znanje in veščine, ki jim bodo pomagale pri nadaljnjem iskanju dela.
Udeleženke so se vključile v pridobivanje praktičnih izkušenj v različnih lokalnih institucijah, organizacijah in podjetjih glede na svoje želje, sposobnosti in znanje na področjih pomoči v kuhinji, pralnici, pri čiščenju, v frizerskem salonu, trgovini, pomagajo pa tudi odraslim in otrokom s posebnimi potrebami in izvajajo učno pomoč. Pri učenju skozi delo jih ves čas spremlja in usmerja budno oko mentorice. Za mnoge izmed udeleženk je bila to nasploh prva izkušnja v delovnem procesu, saj so tradicionalno polno zaposlene gospodinje in matere. Novi izziv so sprejele z veseljem in z navdušenjem ugotavljajo, da je usklajevanje družinskega in kariernega življenja v Sloveniji povsem mogoče, delo človeka notranje zadovolji in mu izboljša samopodobo, čas pa hitreje in koristneje mineva. Z delodajalci lepo sodelujejo in si želijo predvsem čisto prave zaposlitve.
Tudi delodajalci – podjetja, frizerski saloni, trgovine, šole, vrtci in druge institucije – izkušnjo doživljajo kot dobrodošlo, sodelovanje s predstavnicami albanske skupnosti pa zagotovo pozitivno oblikuje mnenje družbe o priseljencih nasploh. Mnogi ugotavljajo, da so pridne in delavne, jezikovne ovire pa je z dobro voljo tudi mogoče premagati. To pomembno prispeva k boljšemu razumevanju in povezovanju tudi med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in albanskimi družinami, kar že spoznavajo v Vrtcu Šentjur, kjer je udeleženka programa socialne aktivacije sicer vključena v pomoč pri čiščenju. »Njena prisotnost v vrtcu pa je zelo dragocena tudi pri prevajanju in komunikaciji z albansko govorečimi starši,« pove ravnateljica Vesna Tofant. »Gospe sta prava pridobitev, saj s svojim znanjem dopolnjujeta naše,« pa ugotavljajo v Frizerskem salonu Aleksandra v Celju, kjer sta vključeni dve udeleženki. »Tudi naše stranke pozitivno sprejemajo njuno prisotnost in opažajo, da imata zelo lep in nadvse spoštljiv odnos do ljudi.« Mirjeta Krasniqi s Kosova, ki je vedno želela biti frizerka, v salonu končno živi svoje sanje in verjame, da se ji odpirajo nova vrata na življenjski poti.
Udeleženke, ki z marcem zaključujejo program Socialne aktivacije albansko govorečih žensk 2024–2027, so prav vse s programom, ki je namenjen njihovemu opolnomočenju, zadovoljne in hkrati trdno prepričane, da jim bodo nove veščine in izkušnje pomagale hitreje najti želeno zaposlitev.
