Celjski policisti so zaključili predkazenski postopek preiskave sumov korupcijskih kaznivih dejanj v enem od javnih zdravstvenih zavodov na območju Policijske uprave Celje.
Gre za sume storitev 31 korupcijskih kaznivih dejanj – nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu KZ-1 in nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1, so sporočili na današnji novinarski konferenci.
Sicer niso razkrili za kateri zavod gre, STA pa neuradno navaja, da gre za Zdravstveni dom Žalec.
Za dokazovanje očitanih kaznivih dejanj so materialne dokaze v predkazenskem postopku ob klasičnih metodah dela pridobivali tudi s prikritimi metodami dela ter izvedbo večjega števila hišnih preiskav na naslovih bivanja osumljenih fizičnih oseb in pravnih oseb.
Za očitana kazniva dejanja so kazensko ovadili 15 fizičnih in 6 pravnih oseb, ki jih utemeljeno sumijo, da so od leta 2022 do leta 2024, s sredstvi javnega zdravstvenega zavoda, ki je z zakonom zavezan k izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti, razpolagali negospodarno in netransparentno.
Z vnaprej dogovorjenim in usklajenim sodelovanjem so delovali tako, da so storitve, potrebne za nemoteno delovanje zavoda, katerih vrednost je sodila v okvir tako imenovanih evidenčnih javnih naročil, organizirali z izbiro favoriziranih ponudnikov, ki so sami priskrbeli konkurenčne ponudbe, kar pomeni, da je zavod postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno in ne v skladu z načeli Zakona o javnem naročanju.
Z notranjimi informacijami ponudniku pomagala do boljšega posla na račun zdravstvenega zavoda
V preiskavi so tudi ugotovili, da sta osumljena zaposlena v zavodu, pred formalno izvedbo posla, osumljenim izvajalcem sporočala podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na razpolago za izvedbo posameznega posla. S tem sta favoriziranemu ponudniku omogočila, da se je s ponudbo čim bolj približal maksimalni vrednosti razpoložljivih sredstev zavoda. Na ta način so favorizirani ponudniki cene storitev, v zameno za pridobitev posla, dvignili do 30 % od takrat veljavnih cen na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oziroma neopravičeno bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev.
Osumljeni je favoriziranim ponudnikom v zameno za nedovoljeno nagrado v višini 10 do 15 % vrednosti posla omogočal sklenitev posla z zavodom, pri čemer je ravnal očitno v nasprotju z ZJN-3 in načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelom o zagotavljanju konkurence med ponudniki in predvsem načelom enakopravne obravnave ponudnikov.
Z ravnanji ovadenih je bila javnemu zavodu povzročena velika premoženjska škoda.
S preiskavo je bilo ugotovljeno, da so se dogovarjanja preiskovanih poslov nanašala na investicije oziroma materialno tehnična sredstva ter storitve potrebne za nemoteno delovanje javnega zavoda, ne pa na dobavo medicinske opreme oziroma zdravil.
Ob tej priložnosti policija v spodnjem tekstu apelira, da se upremo korupcijskim dejanjem:
“Zavedati se moramo, da je vsak evro, ki je v državi izgubljen zaradi korupcije, denar, ki bi lahko izboljšal javne storitve za državljane. Najbolj izpostavljena področja s tveganji za korupcijo so med drugim javna naročila, zdravstveni sektor, finančni sektor, gradnja, šport. Tudi podatki Evropske komisije za leto 2024 kažejo, da so javna naročila najbolj tvegano področje, saj javne institucije v EU porabijo 2 trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 % celotnega BDP v EU. Glede na ocene Evropske komisije, da se za različne oblike podkupnin porabi od 13-25 % vrednosti pogodb.
Da so javna naročila eno od bolj izpostavljenih področij v Sloveniji, ugotavlja tudi slovenska policija. Prej predstavljen primer, je le eden od primerov večjih preiskav v zadnjem obdobju. V letu 2024 je policija na pristojna državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 98 (105 v letu 2023) korupcijskih kaznivih dejanj in 604 (107) kaznivih dejanj z elementi korupcije. Za več kot 72 % korupcijskih kaznivih dejanj so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov.
Glede na omenjene ocene se zavedamo dejstva, da so odkrita kazniva dejanja korupcije le vrh ledene gore celotne korupcijske kriminalitete. Policija več kot 80 % korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama. Pomembna je kultura prijavljanja javnih uslužbencev, kot tudi zaposlenih v zasebnem sektorju. Samo zavračanje in ignoranca na ponujanje podkupnin in daril ni dovolj, saj gre za dokončano kaznivo dejanje, treba je storiti korak dlje in takšna dejanja nemudoma prijaviti policiji. Samo na tak način bomo lahko posegli v ustaljene korupcijske vzorce in jih preprečili. V lanskem letu je policija obravnavala nekaj primerov korupcije, kjer so javnim uslužbencem stranke v postopku ponujale podkupnino za ugodnejšo ali hitrejšo izvedbo javnih storitev. Kar nekaj uslužbencev je to prijavilo policiji. To je edini način s katerim dvigujemo integriteto javnih storitev in preprečujemo nadaljnje širjenje korupcije.
Policija je v lanskem letu poleg že omenjenega področja javnih naročil obravnavala korupcijska kazniva dejanja uradnih oseb na različnih ravneh organiziranosti, predvsem v upravnih enotah lokalnih skupnosti. Najpogosteje pri reševanju vlog na upravnih enotah in drugih organih, kot so npr. postopki za izdajo gradbenih dovoljenja. Obravnavani so bili tudi primeri ponujanja podkupnine policistom, pridobitev podatkov iz sodnih vpisnikov, pridobitev različnih zdravniških potrdil, vplivanje na imenovanje javnih funkcionarjev in različne zlorabe odgovornih oseb v gospodarstvu.
Dejstvo je, da je korupcija specifična kriminaliteta, ki se od splošne kriminalitete razlikuje v tem, da zunanji javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zaprtem krogu delovanja pridobijo določene koristi, škodo pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah.
Zavedati se je treba, da tudi na videz »ulična korupcija« lahko privede do velike premoženjske in nepremoženjske škode. Na primer vozilo, ki je zaradi dane podkupnine opravilo tehnični pregled in mu ne delujejo zavore, lahko povzroči tragično prometno nesrečo z izgubo življenj. Gradbeni projekt, v katerem je bilo četrtina vrednosti namenjene podkupninam, se izvede s četrtino manj sredstev kot po predvideni projektni dokumentaciji, kar se odraža v slabši nosilnosti objektov, slabših cestah in drugi infrastrukturi, ki ni zgrajena po predpisih. Vse to predstavlja nevarnost za nas, ki to infrastrukturo uporabljamo in v njej preživimo veliko časa. Ti primeri niso izmišljeni, ampak so realni, dogajajo se tako pri nas, kot v soseščini in so še toliko bolj značilni v državah z visokim tveganjem za korupcijo.”
