V hudodelski združbi delovalo najmanj 27 oseb: znane podrobnosti preiskave

Celjski kriminalisti so zaključili z obsežno, več mesecev trajajočo kriminalistično preiskavo hudodelske združbe, ki je izvedla najmanj 20 velikih tatvin na območju Slovenije in v kateri je delovalo najmanj 27 oseb.

Na današnji konferenci za medije so predstavili podrobnosti preiskave, v kateri so uporabili posebne metode dela, in v kateri je sodelovalo večje število kriminalistov in policistov. Usmerjalo jo je Okrožno državno tožilstvo v Celju.

Na območju Policijske uprave Celje, kakor tudi na območju drugih policijskih uprav, so od lanskega avgusta dalje beležili večje število kaznivih dejanj velikih tatvin, pri katerih so storilci s silo in uporabo primernega orodja vlamljali v ograjene dvoriščne oziroma poslovne prostore različnih podjetij in kradli večje količine električnih vodnikov oziroma druge izdelke iz bakra oziroma barvnih kovin.

Med preiskavo so ugotovili, da so osumljeni za izvršitev kaznivih dejanj najemali kombije pri različnih podjetjih, s katerimi so se odpeljali na kraje, kjer so kradli električne vodnike in druge polizdelke oziroma izdelke iz barvnih kovin. Ukradene izdelke so prodali več različnim podjetjem na ljubljanskem območju ter nekaterim za zdaj še neznanim kupcem. S prodajo ukradenih predmetov so si pridobili za več kot pol milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Sam način storitve kaznivih dejanj kaže na izredno organiziranost osumljenih, ki kaznivih dejanj niso izvrševali priložnostno ali občasno, ampak zavestno in načrtno, zelo dobro organizirano in tudi zelo premišljeno. Že pred samo izvršitvijo kaznivih dejanj so si kraj ogledali in preverili, če so na objektih nameščene varnostne kamere oziroma alarmni sistemi.

Pred izvršitvijo kaznivih dejanj so skrbno določili in izbirali člane združbe, ki so v nadaljevanju izvršili zgoraj opisana kazniva dejanja. Prav tako so si vnaprej priskrbeli potrebna zaščitna sredstva, kot so maske, pokrivala, rokavice, tako, da za sabo niso puščali sledi na podlagi katerih bi jih bilo mogoče identificirati oziroma povezati s krajem kaznivega dejanja.

Vnaprej so si organizirali in zagotovili različna prevozna sredstva, ki so jih redno menjevali. Najemali so jih kot nadomestna vozila, s katerih so pred izvršitvijo kaznivih dejanj odstranili registrske tablice in namestili bodisi ponarejene registrske tablice ali pa uporabljali preizkusne registrske tablice. Prav tako so osumljeni redno menjevali mobilne telefone in telefonske številke.

Osumljeni so v celoti delovali kot hudodelska združba, ki se je organizirala z namenom izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje, s ciljem pridobitve velike premoženjske vrednosti. Vloge so imeli natančno razdeljene. Določeni so potek kaznivih dejanj organizirali, del pa jih je kazniva dejanja izvrševalo. Medtem, ko so organizatorji pridobivali podatke o lokacijah, organizirali najeme in prevzeme vozil ter po zaključenih dejanjih poskrbeli za prodajo ukradenih predmetov, so ostali izvrševali kazniva dejanja.

V zaključnih aktivnostih, kjer so zaradi storitve najmanj 20 velikih tatvin opravili 10 hišnih preiskav pri devetih fizičnih in eni pravni osebi na novomeškem in ljubljanskem območju, je sodelovalo okoli 80 policistov in okoli 40 kriminalistov. Osmim osebam so odvzeli prostost. Skupaj so kazensko ovadili 27 oseb, 7 od teh pa so jih pridržali in jih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jim je odredil sodno pridržanje.

Mnoge od njih so v preteklosti že obravnavali zaradi storitve premoženjskih kaznivih dejanj tatvin, velikih tatvin, ropov, roparskih tatvin,  goljufij, poškodovanj tuje stvari in drugih.

Premoženjska kriminaliteta rahlo upada, preiskanost tretjinska

Premoženjska kriminaliteta se pojavlja v vsaki občini in vsakem kraju, kjer se zadržujejo ljudje, več jo je v večjih, bolj gosto naseljih predelih. Ima velik vpliv in posledice na življenje v lokalni skupnosti. Oškodovanci se počutijo prizadete, ko jim nekdo odvzame njihovo lastnino, vdre v dom, preišče in premeče stanovanje ter vstopi v njihovo intimnost. Prav z vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše in gospodarska poslopja se policija ukvarja že vrsto let.

Vlomi so za tatvinami najpogostejša premoženjska kazniva dejanja storjena na območju Slovenije. V zadnjih letih so najpogostejši načini vlamljanja še vedno lomljenje ključavnice, vlamljanje na vzvod s pomočjo primernega orodja in s fizično silo. Storilci s premagovanjem ovir vstopijo v prostor, kjer nato odtujijo tiste predmete, ki imajo prodajno vrednost in si tako pridobijo protipravno premoženjsko korist.

V Sloveniji policisti obravnavajo tako enostavne vlome z manjšo premoženjsko škodo, kot tudi večje, vnaprej načrtovane vlome, kjer storilci natančno preučijo kraj storitve. Storilci delujejo posamično, ali v skupinah. Značilno za organizirane kriminalne združbe je, da so mobilni in da kazniva dejanja izvršujejo na širšem področju.

Tatvine in vlomi se najpogosteje dogajajo v mestih, kjer je gostota prebivalstva in poslovnih prostorov večja. Pri tem storilci izkoriščajo pomanjkljivo samozaščitno obnašanje oškodovancev ter zastarelost sistemov tehničnega varovanja. Za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj je najpomembnejše samozaščitno ravnanje. S primernim preventivnim ravnanjem lahko storilca odvrnemo od storitve kaznivega dejanja. Pri tem nam je lahko v pomoč tudi ustrezen sistem tehničnega varovanja, ki bo preprečil kaznivo dejanje, ali vsaj otežil delo storilcem.

Med obravnavanimi kaznivimi dejanji splošne kriminalitete je bilo v 2022 največ prav kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, in sicer 29.471. Čeprav jih je bilo evidentiranih več, je njihovo število še vedno pod petletnim povprečjem, ki je 32.013. V letih 2020–2021 so na padajoč trend števila premoženjskih kaznivih dejanj deloma vplivali omejevalni ukrepi za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2. Zaradi omejitev gibanja in izvajanja kontrol na notranjih mejah Evropske unije je bilo manj tatvin in velikih tatvin ter ropov.

Do 18. oktobra 2023 je bilo obravnavanih 27.618 premoženjskih kaznivih dejanj, med katerimi je bilo 14.391 tatvin in 5.285 velikih tatvin. Delež preiskanosti premoženjskih kaznivih dejanj je trenutno 33,2 % (podatki o obravnavanih kaznivih dejanjih za leto 2023 so iz tekoče evidence).