130 let od smrti zdravnika, ki je Celju županoval 23 let


Na današnji dan je 20. junija 1893 v Celju umrl Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan. Rodil se je 29. novembra 1829 v Celju. 

Rojen je bil v družini okrožnega ranocelnika in mestnega zdravnika Rudolfa Neckermanna. V domačem mestu je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in medicino na Dunaju.

Leta 1856 je začel opravljati delo rudniškega zdravnika v Pečovniku, kmalu odšel v Vrbovec pri Mozirju in postal v Mozirju tudi občinski svetovalec. Očitno se je za javno življenje odločil že zelo zgodaj; tako se je zelo zavzemal, da bi Celje dobilo status avtonomne občine, kot zdravnik pa hkrati tudi za prenovo obstoječe bolnišnice. Leta 1868 je bil v Celju izbran za »posebnega špitalskega ordinarija«, po dograditvi nove bolnišnice pa ga je deželni odbor imenoval za sanitetnega svetnika.

V letu 1870 je bil izvoljen za celjskega župana in to funkcijo opravljal celih 23 let – vse do smrti. V bolnišnici ga je zato v veliki meri nadomeščal dr. Gregor Jesenko. Od leta 1867 do svoje smrti je bil tudi poslanec štajerskega deželnega zbora, kjer je zastopal volivce mestne kurije.

Mesto se je v času njegovega županovanja zelo hitro razvijalo. Na njegovo pobudo so ustanovili leta 1871 Olepševalno društvo, ki je pomembno zaznamovalo zunanjo podobo Celja in njegovo turistično ponudbo. V veliki meri je pripomogel, da je država v Celju ustanovila Cinkarno, ki je pomenila veliko prelomnico v celjskem gospodarskem razvoju. Prizadeval se je tudi za regulacijo Savinje, tako da so jo v letih 1876 in 1893 od Mozirja do Levca tudi izvedli. V mestu so bila zgrajena številna javna poslopja: gledališče (1885), mestna hranilnica (1887), s preselitvijo osnovne šole v Staro grofijo (1873) je rešil šolsko prostorsko vprašanje, leta 1878 pa so na Čret preselili tudi mestno pokopališče. Število prebivalstva v mestu se je s 4224 v letu 1869 povečalo na 6224 v letu 1890; demografska rast sama potrjuje ugodne razvojne trende.

Politično je Neckermann zastopal trda nemška stališča; bil je med ustanovitelji nemške »obrambne« organizacije Südmark (ustanovljena l. 1889 v Gradcu), ki je želela ustaviti rast slovenske politične moči na vseh področjih monarhije. Tudi v deželnem zboru je zavzeto zahteval preprečitev slovenizacije celjske gimnazije in nasprotoval ustanovitvi slovenske Južnoštajerske hranilnice.
Za svoje dolgoletno delo je prejel številna visoka priznanja: l. 1874 viteški križec reda Franca Jožefa, l. 1883 je postal cesarski svetnik in l. 1892 še celjski častnega meščana. Osebno je bil znan po svoji skromnosti in tudi stanoval je v majhni preprosti hiši na današnji Stanetovi ulici.
Umrl je v Celju in je na mestnem pokopališču tudi pokopan.
Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik