Na današnji dan je bil v leta 1894 v Hruševcu pri Šentjurju rojen Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo.
Prepis s hrbtne strani fotografije: “Del koroških borcev, slikani na gradu grofa Thurna v Guštanju. V sredini poročnik Franjo Malgaj, ki je padel na Lečnikovem hribu, spodaj pa Tone Ermenc, ki je bil zadet od nemške krogle in je padel pri Šmolaku na Javorniku pri Guštanju. Tole sliko je imel pri sebi Ermenc v levem žepu “bluze”, tako, da je šla krogla skozi to sliko.” Podpisan je Dretnik Albin.
Zapuščina dr. Julija Felaherja
Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenskim enotam. Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije. Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško.
V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na 70 prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje. Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo. Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v romanu Požganica.
Vir: Kamra.si
